1.      Slovenija leži na jugu srednje Evrope, med razvitim zahodom in manj razvitim vzhodom. Leži med 4 reliefnimi enotami. Jadranskim morjem, Dinarskim gorstvom, Panonsko kotlino in Alpami. Ozemlje je dokaj lahko prehodno proti vzhodu, kar so izkoriščala že ljudstva v preteklosti(Postojnska vrata). Odprtost in pestrost različnih reliefov in podnebij sta ugodna za promet in gospodarstvo.

2.      Narodnostna meja je meja med dvema narodoma. Slovenci živijo tudi zunaj naše države, a še vedno v narodnostni meji Slovencev. Državna meja pa omejuje ozemlje neke države. Priznajo jo morajo sosednje države. Poteka po zraku, vodi in kopnem. Državna meja se ne pokriva z narodnostno.

3.      Gostota poselitve v Sloveniji je 98 prebivalcev na kvadratni kilometer. Glavni dejavnik, ki vpliva na gostoto poselitve je relief. Več ljudi živi v ravninah, kotlinah in dolinah. V gorah, hribih in gričevjih je poselitev manj gosta.

4.      Na rast prebivalstva vpliva naravni prirastek in selitve prebivalcev. Naravni prirastek je razlika med št. živorojenih in št. umrlih v enem letu na 1000 prebivalcev na nekem območju.

5.      Prevladujejo Slovenci, ki jih je 83%. Drugi narodi so še Srbi, Hrvati in Bošnjaki. V Manjšinah pa tudi Italijani in Madžari.

6.      V Sloveniji so Katoličani, Pravoslavci(Srbi, Makedonci, črnogorci), Protestanti(Prekmurje) in Muslimani(Bošnjaki).

7.      Deli se na aktivno prebivalstvo in neaktivno prebivalstvo. Delež aktivnega se zmanjšuje, saj je starostna doba prebivalcev vedno višja.

8.      Izobrazbena sestava se viša. Vedno več je ljudi z visoko izobrazbo. Glede izobrazbe smo boljši od vzhodne Evrope in slabši od zahodne Evrope.

9.      Primarne: Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo

 Sekundarne: Rudarstvo, industrija, gradbeništvo

 Terciarne: Trgovina, promet, turizem, obrt

 Kvartarne: Šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, znanost, kultura, državna uprava

10.  Starostna piramida je piramida, ki kaže spol, št. žensk, moških ter starost po spolu in letih.

11.  V piramidi se vidijo časi med vojno, saj je tistega leta bilo manj rojenih. In v piramidi so zareze. V obeh piramidah je več moških, v novejši pa se da tudi videti da je starostna doba Slovencev vedno višja.

12.  Selitve ali migracije. Vzroki so socialni, verski, politični, ekonomski. Ljudje se izselijo iz države zaradi službe, zaradi tega ker je voditelj države musliman in je cela država muslimanska, on pa ni. Zdomci so ljudje, ki se niso izselili za stalno, lahko da samo za začasno službo. Izseljenci pa se izselijo za stalno.

13.  Rudarstvo, gradbeništvo, industrija, energetika, kmetijstvo, storitvene dejavnosti.

14.  Relief- v gorovju npr. ne moremo imeti polj, lahko pa imamo živinorejo, v gričevju pa je sadjarstvo in vinogradništvo.

Podnebje-z višino so temperature nižje, vegetacijska doba krajša. Na primorskem je ugodno, saj je celo leto toplo in je ugodno za sadjarstvo.

Prst- V gorah je plast prsti ozka, prst je nerodovitna. Ob rekah Sava, Savinja, Drava, Mura je zemlja zelo rodovitna in je je tudi veliko.

15.  Poljedelstvo-v ravnicah v panonskem svetu, kjer je rodovitna prst in ugodno podnebje.

Vinogradništvo in sadjarstvo-gričevje panonskega in primorskega sveta.

®ivinoreja-Alpski svet

16.  Je pridelovanje pridelka na čisto naraven način, brez pesticidov in gnojil.

17.  Intenzivno kmetijstvo je kmetijstvo, pri katerem človek vlaga veliko denarja in močno gnoji, posledično je tudi pridelek večji. Pri ekstenzivnem pa je vse obratno. Melioracija je že zelo intenzivno kmetijstvo, saj se uporabljajo namakalne naprave, od tekalne naprave, izsuševalne naprave. Specializirano kmetijstvo pa je da se kmet odloči gojiti le eno vrsto rastline ali živali.

18.  Industrija in okolje sploh ne greta skupaj, saj industrija zelo onesnažuje okolje, resda se trudijo uporabljati filtre, a industrija še vedno onesnažuje okolje. Ta odnos je slab. Odnos med okoljem in človekom pa se zboljšuje z uvajanjem okolju prijazne tehnologije, z novimi zakoni za varovanje okolja in s čistilnimi napravami.

19.  V odgovoru št. 18.

20.  Industrijska pokrajina je pokrajina z zgoščeno industrijo in dobro razvitim prometnim omrežjem. Ind. Panoge so elektroindustrija, tekstilna, lesna, papirna, farmacevtska, živilska, steklarska, kemična, strojna. Naravni pogoji za razvoj Ind. Pa so v Sloveniji slabi, saj vse surovine uvažamo, razen gline, kamna, soli in lesa.

21.   Ničesar ne proizvaja, ima posredniško vlogo med proizvajalci in kupci.

22.   Obstajajo domača, storitvena in proizvodna obrt. Še žive obrti so čipkarstvo, kovaštvo, lončarstvo, suha roba, slamnikarstvo.

23.  Poznamo obnovljive in neobnovljive. Iz okoljskega vidika so definitivno boljši obnovljivi viri, iz gospodarskega pa neobnovljivi, saj bi ogromno podjetij tako propadlo, saj izdelujejo in delujejo s pomočjo neobnovljivih virov energije.

24.  Obnovljivi so veliko bolj pomembni, saj jih bomo v prihodnosti primorani uporabljati. Neobnovljivi pa se bližajo koncu zalog in jih bo kmalu zmanjkalo in zato niso niti več tako pomembni.

25.  Najpomembnejšo vlogo ima v Sloveniji cestni promet. Poznamo pa še železniški, pomorski in letalski promet. Cestni se je razvil že v preteklosti, ko je skozi slovenijo potekala jantarjeva cesta. Prednosti železniškega so, da manj onesnažuje, manjša raba goriva, večje hitrosti, večje št. potnikov. Pomanjkljivosti pa so slabo železniško omrežje, zastareli vlaki, premalo potnikov. Na okolje ni večjih posledic zaradi malega onesnaževanja zraka.

26.  Relief in gostota poselitve.

27.  Sestavljata ga dva kraka Ilirika in Slovenika, v preteklosti je imel večjo vlogo Ilirika, sedaj pa Slovenika. Središče je v Ljubljani.

28.  Naloge gozda so, da nas oskrbuje s čisto vodo in zrakom, varuje pred erozijo, pred naravnimi nesrečami, življenjski prostor živalim, gozdarska raba gozda in za oddih. Njegova vloga je zavetje živalskim in rastlinskim vrstam, človeku pa služi za oddih. Gozdove ogroža onesnaževanje, kisel dež, sekanje, onesnaženost tal.

29.  Zdraviliški turizem, obmorski turizem, gorski turizem in drugi. Imamo zelo pestro pokrajino, zato lahko imamo različne vrste turizma.

30.  Imamo veliko naravnih lepot, zato se ne moremo specializirati na eno vrsto turizma kot npr. Avstrija – gorski, Hrvaška-obmorski. Nimamo množičnega turizma.

31.  Naraven danosti, bogata kulturna dediščina, prometna lega.

32.  Pojmi!

Rodnost-št. rojenih v enem letu.

Smrtnost-št. umrlih v enem letu.

Naravni prirastek-razlika med št. rojenih in št. mrtvih na 1000 prebivalcev v enem letu na nekem območju.

Selitve- premik prebivalcev izven države začasno ali za vedno.

Narod-skupina ljudi, ki imajo skupen jezik, valuto, himno, voditelja.

Avtohtono prebivalstvo-samostojno prebivalstvo.

Narodnostna manjšina-del nekega naroda, ki živi tik za državno mejo in ima svoje pravice.

Aktivno in vzdrževano prebivalstvo- Aktivno je zaposleno prebivalstvo z službo, vzdrževano pa tisto, ki je v pokoju, pri nas je delež vzdrževanega večji, zaradi vedno daljše življenjske dobe.

Migracija-selitev prebivalcev

Emigracija-selitev prebivalcev iz države, zdomci in izseljenci.

Imigracija-priseljevanje prebivalcev v državo, priseljenci.

Doseljenci-tisti ki so se doselili, torej imigranti.

Zdomci- tisti ki so se izselili le začasno, zaradi službe.

Notranja trgovina-menjava blaga v okviru države.

Zunanja trgovina-Menjavanje storitev in blaga med državami.

Izvoz-domačih izdelkov v tujino

Uvoz-uvoz tujih izdelkov v državo

Trgovina na debelo-trgovina, ki je posrednik med proizvajalcem in trgovino na drobno. Prodaja na veliko, v velikih količinah, za hotele, tovarne, bolnišnice.

Trgovina na drobno-prodaja izdelke za vse navadne ljudi, ki kupujejo za gospodinjstva.

Ilirika-del avtocestnega križa v Sloveniji. V preteklosti je imel veliko vlogo, poteka skozi Jesenice, Kranj, Ljubljano, Novo mesto.

Slovenika-drugi del avtocestnega križa v Sloveniji, ki je pomembnejši danes in poteka skozi Celje, Maribor, Ljubljano, Postojno in Koper.

Zidani most-središče železniškega križa v Sloveniji.

Industrijski polmesec-v preteklosti je bil zelo pomemben, industrijska mesta so bila Kranj, Ljubljana, Maribor, torej v obliki polmeseca.

Urbanizacija-naseljevanje ljudi na nek prostor

HE-hidroelektrarna

Lignit-ruda, ki jo kopljejo v Šoštanju in tudi drugod po Sloveniji.

Tekoče gorivo- nafta, bencin

Fosilna goriva-Nafta, premog, zemeljski plin

Ekstenzivno kmetijstvo-kmetijstvo, v katerega se vlaga manj denarja, gnojil, posledično je tudi manjši pridelek.

Termoelektrarne-elektrarne, pri katerih dobivamo elektriko s pomočjo premoga, ki ga kurimo in s tem segrevamo vodne kotle, kjer para poganja turbine. Podobno kot pri vlaku.

Jedrska energije- je zelo čist, onesnažujejo le jedrski odpadki, ki jih nimamo kam dati, jih je pa relativno malo. Hude posledice nastanejo le ob eksploziji jedrske elektrarne.

Geotermalna energija-energija zemeljske sredice, na nekaterih območjih je polno vrelcev, kjer potem segrevamo vodo, grejemo radiatorje, bazene. Ta energija je obnovljivi vir energije.

»okno v svet«-Pristanišče v koper, saj tam vsak dan pluje ogromno ladij, ki uvažajo in izvažajo surovine.

Biomasa-Lesni odpadki, ki jih nato zakurimo in dobimo toplotno energijo. Je obnovljiv vir energije.

Gorski turizem-smučanje, pohodništvo, plezanje

Zdraviliški turizem-kompleksi zdravilišč, kamor pridejo ljudje na oddih, pri nas je v Lendavi, Rogaški Slatini in Podčetrtku.

Kongresni turizem-Turistično območje s hoteli s kongresnimi dvoranami, projektorji, sodobno opremo za kongrese.

Obmorski turizem-Turizem ob morju, po navadi polno hotelov, bazenov, Portorož, Piran, Ankaran.

Turist-oseba, ki v nekem kraju prespi vsaj eno noč.

Turistični kraj-Kraj, kjer so naravne, kulturne ali druge turistične znamenitosti. Ima tudi možnost spanja.