UČINKI KISLEGA DEŽJA Vpliv kislega dežja na živo in neživo naravo lahko dokažemo z eksperimentom. Da bomo res prepričani, da kisli dež škoduje rastlinam  in neživi naravi, moramo izvesti tri poskuse. Za pripravo eksperimenta potrebujemo: prozorno folijo žico 3 velike posode vodo 3 rastline v lončkih 3 majhne marmorne kipce 0,1 M žveplovo(VI) kislino. Potek dela Iz žice in folije naredimo 3 steklenjake. V prvi steklenjak položimo posodo z navadno vodo, rastlino in kipec. V drugi steklenjak damo vodo, ki smo ji dodali 3 kapljice žveplove(VI) kisline, v tretji steklenjak pa damo vodo z dodatkom 12 kapljic žveplove(VI) kisline. Steklenjake zapremo in opazujemo dogajanje. Rezultat in komentar V steklenjakih smo ustvarili umetno kroženje vode; takšno, kot poteka v ozračju. 1. V prvem steklenjaku je rastlina uspevala še naprej, prav tako ni bilo opaziti nobenih sprememb na kipcu. 2. V drugem steklenjaku, kamor smo dodali 3 kapljice žveplove(VI) kisline, je rastlina čez nekaj dni propadla. 3. V tretjem steklenjaku, kamor smo dodali 12 kapljic žveplove(VI) kisline, smo opazili hiter propad rastline. Po nekaj tednih pa so bile vidne tudi majhne spremembe na kipcu. Površina le-tega ni bila več popolnoma gladka, ampak že rahlo hrapava. Ugotovitev Opisani eksperiment dokazuje, da je kisel dež uničujoč za živo in neživo naravo.   Pomembno sporočilo Eksperiment lahko še naprej nadgradite tako, da spreminjate koncentracije žveplove(VI) kisline in spremljate učinke različnih koncentracij. Namesti kipca in rastline uzemi samo kredo, ker ne posegamo toliko v naravo kot s tem, da bi pri ekperimentu uničili rastlini in umetnino iz marmornega kipca. Naj vam bo ta ekperiment v opozorilo, kam lahko pripelje onesnaževanje ozračja in koliko rastlin odmre ter živali pogine pri laboratorijskih poskusih, zato jih izvajaj tako, da čim manj uničuješ živo in neživo naravo.