Slika 1 kaže nevtron, ki je zadel jedro urana 235. Uranovo jedro razpade v dve novi jedri, ki odletita z veliko kinetično energijo. Ob trkih z drugimi atomi oddata svojo kinetično energijo kot toploto. Jedrska energija se spreminja v toploto. Poleg omenjenih jeder se sprostita še dva nova nevtrona, ki lahko cepita nove uranove atome. To je verižna reakcija, ki jo ponazarja slika 2.
 
           Če želimo izkoriščati jedrsko energijo, moramo doseči kritično verižno reakcijo.
Pri kritični verižni reakciji se število s cepitvami nastalih nevtronov, v povprečju izenači s številom nevtronov, ki se v enakem času izgubijo. Tako je populacija nevtronov v snovi stalna, jedra se enakomerno cepijo. Tudi toplota se sprošča enakomerno, tako da jo lahko sproti odvajamo in izkoriščamo.


V jedrskem reaktorju se z verižno reakcijo cepljenja jeder uranovega izotopa 235 kontrolirano sprošča jedrska energija, ki se večinoma spreminja v toploto.

Jedra težkih izotopov so zelo nestabilna. Zgodi se, da se spontano razcepijo na srednje težka jedra. Pri tem se sprošča precejšnja jedrska energija.

Spontana cepitev je dokaj redek dogodek. Za praktično izkoriščanje precejšnje jedrske energije, ki se sprošča s cepitvijo jeder, je odločilnega pomena, da lahko jedra tudi umetno cepimo, s tem, da jih obsevamo z nevtroni.
 


Povezava na sorodne spletne strani:

Naravno radioaktivni izotopi sevajo tri vrste žarkov

Prikaz cepitve U-235

Podkritična, kritična in nadkritična jedrska reakcija