Z miško se sprehodi po slikah.

Mona Lisa: Če potegnemo osnovnico pravokotnika od desnega zapestje do levega komolca in višino določimo s temenom glave, potem dobimo zlati pravikotnik. Nadaljnja delitev postavi vse ključne dele portreta (brado, oči, nos, usta ter celo del ust s skrivnostnim nasmeškom ) v samostojno lego: vsaki pripada eno območje v zlatem pravokotniku. S tem je najbrž doseženo, da se vsa pozornost gledalca usmeri tja, kamor je Leonardo hotel. Bil je dober matematik, toda ni znano, ali je to naredil naključno ali načrtno.

Vetruvijski človek: Leonardo je to sliko prikazal kot študijo idealnega razmerja pri človeku. Tu ni dvoma: umetnik je sliko narisal s pomočjo zlatih pravokotnikov; nekaj črt je celo na originalu... Zasledimo lahko tri množice zlatih pravokotnikov: ena določa del glave, druga del telesa, tretja del nog:

• 1.množico zlatih pravokotnikov dobimo, če za osnovnico pravokotnika izberemo širino ramen, višina je določena s temenom glave. Če včrtamo dva kvadrata z leve in desne, ki se delno dotikata pravokotnika, se ta dva kvadrata sekata. Širina tega območja določa širino glave,
• 2.množica zlatih pravokotnikov:osnovnica je dolžina komolec-vrat-komolec, višina pa razdalja vrat-pas. Podobno se v preseku včrtanih kvadratov določa širina telesa (torso),
• 3. množica: osnovnica je razdalja med točkama, kjer se stopala dotikajo kroga, višina je določena z višino pasu...