MARSELL MARINŠEK, S52ID

Marsell je bil rojen 1969 leta. V sedmem razredu osnovne šole so ga sošolci prijavili na radioamaterski tečaj - Marsella ni bilo v šoli, ker je ravno zbolel - saj so menili, da je dovolj "mahnjen" da bo poprijel za tako stvar. "Takrat še nisem vedel točno, kaj je to radioamaterstvo," pravi in nadaljuje: "Kasneje, po uvodnih predavanjih in po srečanju s telegrafijo, pa je stvar postala zelo zanimiva. Tečaj je vodil Vlado, sedaj S57KV. Po večih mesecih tečaja sva do konca vztrajala le dva od štiriindvajsetih, kolikor nas je začelo. Tako sva z Romanom Čohom 12. maja 1983 uspešno opravila izpit tedanjega "C" razreda." Marsell je bil takrat še osnovnošolec in, kot sam pravi, ni mogel niti sanjati o kakšni lastni postaji. Veliko je hodil v radioklub in od tam oddajal. Doma pa je svoj prosti čas posvečal predvsem učenju elektronike in svojim prvim izdelkom s področja radiotehnike. Po prvih detektorjih, nekateri izmed njih so bili prav posebej zanimivi, denimo prenosni detektor z dvema diodama in kratko anteno, katerega je nosil Marsell kar s seboj, v šolski torbi, si je izgradil OT2, KV sprejemnik za 80m, ki ga je takrat v kitu prodajal ZRS. Z velikim navdušenjem je potem sprejemal telegrafijo in phone delo na 3,5 MHz kar doma. "Takrat sem izdelal še nekaj enostavnih sprejemnikov, ki pa niso cisto vsi delali," se smeje Marsell. Zgradi si tudi ZRS QRP 805 za 3,5 MHz. Kakšno leto kasneje si Marsell kupi CB postajo z zelo širokim frekvenčnim območjem; tako, da je segala že v radioamaterski 10 m band. To, da je imel doma postajo, ki je segala tudi na radioamaterska področja, je bila velika motivacija za opravljanje "B" razreda. Seveda je Marsell po opravljeni klasi to CB postajo takoj predelal in z njo delal CW in SSB tudi nad 29 MHz. Tako je bilo do 1993, ko S52ID kupi svojo prvo resno kv postajo.

Sprva je uporabljal predvsem žične antene, katerih pa zaradi raznih okoliščin ni mogel razpeti tako visoko in na tak način, kot si je sam želel. Pa vendar je s to skromno antensko opremo uspel narediti okoli 140 dxcc držav. Ker rad lota in izdeluje razne elektronske sklope, si je zgradil modem za RTTY in AMTOR. Delal je tudi preko satelita na KV področju, in sicer RS 12 / 13, in z enim samim sprejemnikom uspel delati veze. "Čeprav se nisem mogel slišati, mi je uspelo ugotoviti, kje poslušati morebitne korespondente in kako spremljati spreminjanje sprejemne frekvence zaradi Dopplerjevega pojava," pravi Marsell. Kasneje, leta 1997, je postavil 11 metrski stolp in nanj 6 elementni beam za višje kv bande, na 40 mts pa deluje kot rotary dipole. Število držav, s katerimi je naredil zvezo, je kmalu naraslo na cez 160 dxcc.

Leta 2000 se mu ob vzdrževanju antene zgodi nesreča pri dvigovanju antene. Popustila je dvižna jeklena vrv, zaradi česar se celotni teleskopski del z anteno ter rotatorjem nenadoma sesede, pri tem je bila antena skoraj povsem uničena, hudo poškodovan pa je bil tudi rotator. 

Šele leta 2004 si Marsell opomore in odloči, da naredi novo anteno, kopijo vrhunske antene Optibeam OB16-3, s katero je še danes zelo zadovoljen, saj deluje bistveno bolje kakor prejšnja, ki je bila kupljena. 

Sicer pa večina obalnih radioamaterjev pozna Marsella po tem, da že leta vodi tečaje za radioamaterje. V zadnjih šestih letih je iz njegovih tečajev izšlo okoli 40 radioamaterjev 2. in 3. razreda.

Marsellovi najljubši bandi so 14, 21 in 28 MHz, pred beamom pa 10Mhz. Najljubšega načina dela nima, saj pravi, da so mu vsi enako ljubi. Povprečno pa naredi okoli 80% zvez v CW, ostalo SSB in razni digitalni načini dela.

V KV tekmovanjih sodeluje bolj zaradi udeležbe same in zaradi DXov, kot pa zaradi uvrstitev.

O radioamaterstvu Marsell pravi, da je zelo žalostno to, de je aktivnost glede na število licenciranih operaterjev zelo majhna in upa, da vsa ta digitalna tehnika ne bo v toliki meri prevzela mladih ljudi, da bi se prenehali zanimati za radioamaterstvo. Posebno jih bo potrebno motivirati, saj danes, v dobi interneta, ti kaj hitro rečejo: "Kaj se bom ukvarjal s propagacijami in podobno, če pa lahko prižgem računalnik in se pogovarjam s komerkoli."

Slike:

ftp://mmarin25@www2.arnes.si/41/mmarin25/www/Jaz1.JPG

radio_datoteke\Jaz1.jpg
Pri delu z radijsko postajo

Lepa antena, dokler je še stala...  Septembra 2000 je doživela padec in polom, z ogromno dela in nekaj
novih elementov pa se jo bo vendar dalo spraviti v tako stanje, kot je na sliki...

Bill, KF6GAB pri meni na obisku

Števec obiskov strani: