Indijanci so se pri lovu zamaskirali kot volkovi.


     

Where Will Our Children Live... A lonesome warrior stands in fear of what the future brings, he will never hear the beating drums or the songs his brothers sing. Our many nations once stood tall and ranged from shore to shore but most are gone and few remain and the buffalo roam no more. We shared our food and our land and gave with open hearts, We wanted peace and love and hope, but all were torn apart. All this was taken because we did not know what the white man had in store, They killed our people and raped our lands and the buffalo roam no more. But those of us who still remain hold our heads up high, and the spirits of the elders flow through us as if they never died. Our dreams will live on forever and our nations will be reborn, our bone and beads and feathers all will be proudly worn. If you listen close you will hear the drums and songs upon the winds, and in the distance you will see....the buffalo roam again

                                                     

                                 

                                     Kulturna področja severnoameriških indijancev

2. Subarktično področje (Subarctic Indians), v Kanadi in na Aljaski, kjer živijo plemena Athapaskanov in Algonquianov. Najbolj znana plemena tega področja so Montagnais, Naskapi, Cree, Chipewyan, plemena Kutchin in Khotana ter niz drugih manjših plemen. Kulturno izročilo teh indijancev je zelo podobno. Najpogostejši predmeti, ki jih izdelujejo, so krplje, kanu, toboggan in snežna očala. Oblačijo se v krzno, njihovo glavno opravilo pa je lov in ribolov.
4. Indijanci severozahodne obale [1](Northwest Coast Indians). To so brez dvoma najbogatejša plemena indijancev Severne Amerike. Naseljujejo področje ob obali severnoameriškega Pacifika od Kalifornije na jugu, do zaliva Yakutat na Aljaski na severu. Predstavniki te kulture pripadajo velikim skupinam, znanim kot Kwakiutl, Tsimshian, Tlingit, Haida, Bella Coola, Coast Salish in manjšim plemenom iz Kalifornije, Oregona in Washingtona. Skupine z juga tega področja so siromašnejša, njihove skupnosti pa znatno manjše. Temu krogu pripada kultura gradnje velikih totemov, gradnje cedrovih hiš, umetelno tkanje ogrinjal chilkat (ki so pogosto zelo draga), izgradnja velikih lesenih kanujev, suženjstvo, predvsem pa znane svečanosti 'potlach'.
6. Indijanci s Platoja [2](Plateau Indians). Indijanci s Platoja naseljujejo področje reke Columbije. Tu je razširjena kultura ribolova (govorimo lahko o pravih ichtyophazih, jedcih rib z zelo slabimi zobmi) ter kopačh korenin camas in shanataque (ali 'Indian Thistle' Cirsium edule [3]. [4] . Plemena tega področja pripadajo skupinam Shahaptin (Umatilla, Tygh, Tenino, Yakima, Nez Perce, Palouse, Walla Walla), Waiilatpuan (Cayuse, Molala), Salishan (Shuswap, Lillooet, Ntlakyapamuk, Spokane, Coeur d'Alene, Kalispel, Okanagan, Nespelem), Kitunahan (Kutenai), Chinookan (Wasco Wishram in Dog River indijanci oz. Cascade), Lutuamian (Modoc, Klamath) in Athapaskan (Nicola ali Stuwihamuk; ki danes govorijo jezik thompson). Nekdaj so živeli nomadsko življenje v iskanju rastlinja in rib.
8. Kalifornijski indijanci [5](California Indians). Samo ime pove, da so ta plemena naseljena v Kaliforniji, sebe pa smatrajo za tipično kulturo nabiralcev žira. Vsak kalifornijska plemena sicer ne pripadajo tej skupini, ker so nekateri predstavniki Indijanacev severozahodne obale. Ta plemena so večinoma maloštevilna. Prijateljica in dobra poznavalka indijancev Eva Lips navaja, da so vsa ta plemena dobro ohranjena, zahvaljujoč se žiru, iz katerega po posebnem postopku pridelujejo moko in pečejo žirov kruh. Glavna plemena so: Maidu, Miwok, Chumash, Yokuts, Shasta, Chimariko, Achomawi, Atsugewi, Yana, Yahi, Wintu, Nomlaki, Patwin, Yuki, Pomo, Wappo, Nisenan, Costanoan, Salinan, Esselen, Kitanemuk, Akwa'ala, Ipai, Tipai, Kamia, Cupeño, Luiseño, Cahuilla, Juaneño, Gabrieleño, Nicoleño, Fernandeño in Serrano.
9. Indijanci Velikega bazena [6](Great Basin Indians). Na področju Velikega slanega bazena (zahodni predeli Nevade) so naseljena siromašna plemena Šošonov, tako imenovanih 'noga'-indijanci. V preteklosti so bili neprestano v gibanju in iskanju hrane, koreninic, raznih plodov, malih divjih živali itd. Jedli so takorekoč vse. Vzhodno od njih, na področjih Utaha, Wyominga in Colorada so indijanci posedovali konje in se formirali v roparske tolpe. Bili so mnogo mobilnejši in nevarnejši od svojih zahodnih bratov. Te Šošone klasificirmo med Numic-govornike. Med zahodne Numic-govornike štjemo: Northern Paiute, Owens Valley Paiute, dvije grupe Mono indijancev in pleme Bannock iz Idaha. Srednji skupini Numica pripadajo zahodni Šošoni, indijanci Panamint ali Koso, Gosiute, Wind River (njihov razdelek so Komanči /Comanche/) in indijanci Weber Ute (dvoumno imenovani, ker ne spadajo med Ute). Med južne Numic-govornike štejemo: Northern Ute, Southern Ute, Tumpanogots, Pahvant, Fish Lake, Red Lake, Kawaiisu, in tolpe južnih Paiutov: Las Vegas, Shivwits, Uinkarets, Moapa in Chemehuevi.
10. Jugozahodni indijanci [7](Southwest Indians). Jugozahodni indijanci naseljujejo območja jugozahoda ZDA, od New Mexica preko Arizone do spodnjega toka reke Colorado. Tu najdemo poljedelsko prebivalstvo iz skupine yumanskih in pimanskih plemen kot posebno skupino s pueblo kulturo. Med pueblo ali vaška plemena štejemo Zuñe, šošonsko pleme Hope in plemena skupine Tanoan. Apaška plemena, npr. Papago so nomadi.
11. Prerijski indijanci [8] (Plains Indians) so prebivalci prerij, področa od reke Saskatchewan na severu do južnega Teksasa. Sem spadajo najslavnejša plemena ameriških domorodcev. Ti so nomadski jahači in lovci na bizone. Ti so, navajeni prostranstev in dolge ježe, predstavljali največji odpor belim priseljencem. Od severa proti jugu so bila ta plemena: Plains Cree, Assiniboin, Blackfoot (Črna noga), Gros Ventre, Hidatsa, Vrane (Crow), Mandan, Cheyenne, Arikara, Teton, Satee (Dakota), Cheyenne, Arapaho, Omaha, Pawnee, Kiowa, Comanche.
12. Severovzhodni Gozdni indijanci [9](Northeast Woodland Indians) - pripadajo družbam Iroquoian in Algonquian. Znani so po 'wigwamih', velikih lesenih hišah, ki so opasane s palisadami. Živijo kot lovci in ribiči ali pridelovalci koruze. Od tu izhajajo tudi t.i. kokice 'popkorn' ki so jih Irokezi nosili s seboj na večdnevni lov ali na vojne pohode. Najbolj znana plemena tega področja so Irokezi (Iroquois), Huron Indijanci, Erie, Susquehanna, Wappinger, Wampanoag, Mahican (tudi Mohikanci), Metoac, Powhatan (pri nas poznani po Disneyevi risanki Pocahontas), Nanticoke, Conoy, Pennacook in drugi.
13. Jugovzhodni indijanci (Southeast Indians). Njihovo področje obsega jugovzhod Severne Amerike, od atlantske obale proti zahodu do vzhodnega Teksasa, na sever pa do notranjosti Virginije. Jugovzhodna plemena bivajo v vaških poljedelskih skupnostih. Osrednji pridelek je koruza, ob pomembnosti te jestvine pa prirejajo tudi svečanost 'Green Corn Dance' ali 'Ples zelene koruze'. Nekatera od teh plemen so poznala tudi kašče, v katere (po Evi Lips), »ni mogla zlesti niti miš«. Plemena tega področja pripadajo družbam Muskhogean (po novejši ortografiji Muskogean), Natchesan, Caddoan, Siouan, Attacapan, Chitimachan in Tunican. Glavna plemena so: Creek, Seminole, Timucua, Yuchi, Biloxi, Chitimacha, Atakapa, Tunica, Natchez, Choctaw, Chickasaw, Akokisa, Hasinai, Adai, Taensa, Kadohadacho, Natchitoches, Chakchiuma, Pascagoula, Bayagoula, Avoyel, Chawasha, Washa, Chatot, Chiaha, Yamasee, Fresh Water, Ais, Calusa, Tequesta, Jeaga, Cusabo, Congaree, Cape Fear, Waxhaw, Winyaw, Cherokee, Woccon, Manahoac, Tutelo, Monacan, Eno, Sugeree, Catawba, Nahyssan, Hitchiti, Koasati, Alabama, Tohome, Eufaula, itd.

file://///P0/f/indijanci/index.html

Kalifornijski indijanci leta 1916

 Kulturna področja indijancev Srednje Amerike

• Osrednja Mehika, predstavniki: Nahuatl, Otomi, Chontal, Ixcatec, Tarascan, Mixtec, Zapotec
• Obala Vera Cruza, predstavniki: Totonac, Tamaulipec, Huastec, Popoluca
• Poluotok Yucatan, predstavniki: Yucatec, Mazatec, Mopan
• Južne ravnice, predstavniki: Zoque, Tzeltal, Tzotil, Lacandon, Quiche, Ixil, Itza, Misquito, Jicaque
• Južne planine, predstavniki: Pipil, Xinca, Achi, Lenca, Nicarao, Nicoya, Ulva, Rama, Boruca, Guaymi, Cuna, Talamanca
• Veliki Antili, predstavniki: Ciboney, Sub-Taino, Taino, Ciguayo
• Mali Antili, predstavniki: Island Carib, Igneri

 Kulturna področja indijancev Južne Amerike

• Sever, predstavniki: Choco, Chibca, Caquetio, Tairona, Gaujiro, Mompox, Timote, Achagua, Yaruro, Otomac, Guamontey, Guahibo, Saliva, Cumanagoto
• Gvajansko gorovje, predstavniki: Arawak, Warao, Galibi, Tirio, Wapishana, Wayana.
• Amazonija, predstavniki: Bora, Cubeo, Yanomamo, Waiwai, Javaro, Barauana, Apalai, Tupinamba, Yagua, Shipibo, Canamari, Maue, Mundurucu, Kayapo, Amahuaca, Mashco, Tacana, Sirono, Chiquito, Paressi, Nambikuara, Bakairi
• Brazilsko višavje, predstavniki: Shavante, Bororo, Guato, Guarani, Tupi, Kaingang, Tupinamba, Botocudo, Southern Kayapo, Shacriaba
• Andi, predstavniki: Cayapa, Manta, Tumbes, Huancavilca, Huambo Cajamarca, Huayla Casma, Huacho, Chincha, Huanca, Quechua, Aymara, Atacama, Diaguita, Mapuche
• Gran Chaco, predstavniki: Chiriguano, Zamuco, Chamacoco, Lengua, Toba, Mataco, Chane, Chulupi, Mochovi, Tonocote, Abipón
• Pampe, predstavniki: Huarpe, Charrua, Chana-Mbegua, Querandi, Minuane, Puelche, Pehuenche, Poya, Tehuelche
• Ognjena Zemlja (Tierra del Fuego), predstavniki: Chono, Alacaluf, Yahgan, Ona, Haush.

                         Tetoviranje

 Tako v Severni kot v Južni Ameriki so se Indijanci tetovirali po telesu in obrazu. Najverjetneje so tetoviranje prevzeli od Eskimov (Inuitov) na severu, ti pa od Sibircev Jakutov in Čukčev (slednji živijo na SZ Sibirije). Eskimske ženske so si z iglo všivale določene vzorce na brado, kar je pričalo o njihovi zrelosti oz. socialnem statusu in zakonskem stanu. Podobno tehniko (koščene šivanke) in vzorce so našli pri arheoloških izkopaninah, ki datirajo v leto 300 pr.n.š. Šlo je najverjetneje za jakutske prednike. S selitvami od Beringove ožine do Ognjene zemlje se je verjetno prenašalo tudi znanje tetoviranja, čeprav ni moč izključiti tudi drugih vplivov ali avtohtonega nastanka. Tudi na skrajnem jugu ameriške celine so se pripadniki plemena Ona tetovirali na podlahti; verjetno je to bil neke vrste magični pripomoček za uspešen lov in ribolov. V Ameriki je tetoviranje imelo na splošno manj pomembno vlogo kot npr. v Polineziji. Pomembna sta predvsem sociološki, na severu pa klimatski element. Tetoviranje je bilo znano pri vseh, a le nekatera plemena (Tunika in Timukua, v jugozahodni skupini Tako v Severni kot v Južni Ameriki so se Indijanci tetovirali po telesu in obrazu. Najverjetneje so tetoviranje prevzeli od Eskimov (Inuitov) na severu, ti pa od Sibircev Jakutov in Čukčev (slednji živijo na SZ Sibirije). Eskimske ženske so si z iglo všivale določene vzorce na brado, kar je pričalo o njihovi zrelosti oz. socialnem statusu in zakonskem stanu. Podobno tehniko (koščene šivanke) in vzorce so našli pri arheoloških izkopaninah, ki datirajo v leto 300 pr.n.š. Šlo je najverjetneje za jakutske prednike. S selitvami od Beringove ožine do Ognjene zemlje se je verjetno prenašalo tudi znanje tetoviranja, čeprav ni moč izključiti tudi drugih vplivov ali avtohtonega nastanka. Tudi na skrajnem jugu ameriške celine so se pripadniki plemena Ona tetovirali na podlahti; verjetno je to bil neke vrste magični pripomoček za uspešen lov in ribolov. V Ameriki je tetoviranje imelo na splošno manj pomembno vlogo kot npr. v Polineziji. Pomembna sta predvsem sociološki, na severu pa klimatski element. Tetoviranje je bilo znano pri vseh, a le nekatera plemea (Tunika in Timukua, v jugozahodni skupini severnoameriških Indijancev) so ga povzdignila v pravo umetnost, kjer so poleg ostalih delov telesa krasili tudi uhlje. Zanimivost in hkrati izjema so Indijanci plemena Pueblo, ki skladno s svojim odklanjanjem nasilja in poškodovanja telesa, obenem pa negiranjem individualnosti, tetoviranja ne prakticirajo. Pleme Osaga je poznalo posmrtno žalno tetoviranje jezika žena in hčera poglavarjev in najbolj cenjenih bojevnikov. Ta obred izvira iz verovanja, da tetoviranje mrtvih lahko odvzame moč umrlim sovražnikom v onstranstvu. Med Indijanci je na ozemlju celotne Amerike oblika, število in velikost take dekoracije na splošno označevala družbeni in plemenski status: tri vertikalne in tri horizontalne črte so npr. pričale, da je ženska nižjega stanu, pet črt pa je označevalo bogato žensko. Pri plemenu Omaha je bilo tetoviranje izključno privilegij poglavarjevih hčera. Pogosto so se z istim simbolom označili ljudje, ki so imeli za prednika isti totem, kar je izhajalo iz klansko-totemske institucije takih družb.
 severnoameriških Indijancev) so ga povzdignila v pravo umetnost, kjer so poleg ostalih delov telesa krasili tudi uhlje. Zanimivost in hkrati izjema so Indijanci plemena Pueblo, ki skladno s svojim odklanjanjem nasilja in poškodovanja telesa, obenem pa negiranjem individualnosti, tetoviranja ne prakticirajo. Pleme Osaga je poznalo posmrtno žalno tetoviranje jezika žena in hčera poglavarjev in najbolj cenjenih bojevnikov. Ta obred izvira iz verovanja, da tetoviranje mrtvih lahko odvzame moč umrlim sovražnikom v onstranstvu. Med Indijanci je na ozemlju celotne Amerike oblika, število in velikost take dekoracije na splošno označevala družbeni in plemenski status: tri vertikalne in tri horizontalne črte so npr. pričale, da je ženska nižjega stanu, pet črt pa je označevalo bogato žensko. Pri plemenu Omaha je bilo tetoviranje izključno privilegij poglavarjevih hčera. Pogosto so se z istim simbolom označili ljudje, ki so imeli za prednika isti totem, kar je izhajalo iz klansko-totemske institucije takih družb.

                                                                                 
                                                                                      poglavar Rdeči Ptič

                                                                                         znane izjave indijancev