SKUPNA IZJAVA ZVEZE CIVILNIH INICIATIV OB TRETJI RAZVOJNI
OSI  SLOVENIJE 

1. Vsi prebivalci dela Slovenije, kjer se načrtuje tretja razvojna os, se  desetletja soočamo  s slabo cestno infrastrukturo in nepovezanostjo s centralno Slovenijo oz. s t.im.  cestnim križem Slovenije. Ta problem se je še povečal, ko je država pred desetletji storila nepopravljivo napako ter preprosto (navkljub tudi takrat  izraženim pomislekom) ukinila železniško povezavo  Koroške in Šaleške doline. Zato smo upravičeno pričakovali, da bodo dolgoletna prizadevanja prebivalcev tega dela Slovenije po hitrejši in boljši povezavi z osrednjo Slovenijo privedla do takšnega načrtovanja cestnih in drugih povezav, ki bo enakomerno upoštevala želje prebivalcev, interese kapitala  ter trende sodobnega načrtovanja infrastrukture. Prav  sodobne usmeritve razvoja infrastrukture pa dajejo skrbi za okolje in zdravje prebivalcev prednost pred ozkimi interesi kapitala.

2. Menili smo, da je možno že v fazi idejnih načrtovanj vključiti civilno družbo kot enakopravnega sogovornika in skupaj z načrtovalci najti rešitve, ki bi pomenile  uresničenje  dolgoletnih pričakovanj Koroške  po hitrejši cestni povezavi z Ljubljano, istočasno pa smiselne in realne rešitve   priključkov  Šaleške in Zgornjesavinjske doline do obstoječe avtoceste. Pri tem nismo zanikali možnosti razširitev in posodobitev obstoječih  cestnih povezav po obstoječih koridorjih, kjer je to možno in na kar zavezuje Slovenijo  tudi podpisana  Alpska konvencija.

3. Namesto korektne vključitve civilne javnosti v proces nastajanja in iskanja vsestransko najustreznejše dolgoročne rešitve bodoče trase, smo se soočili z birokratskim pristopom in z vehementno politično aroganco, ki se izraža v cinični ignoranci do vseh izraženih pomislekov, ki slučajno niso po volji neki anonimni politični in strokovni strukturi, ki stoji za uradnim predlogom trase bodoče AC. Soočeni smo s stanjem, kot da živimo v nekem drugem svetu in času, ki nima nič skupnega z evropsko politično kulturo 21.stoletja, ko naj bi bila pri iskanju najboljših rezultatov pri reševanju nekega skupnega družbenega vprašanja, demokratičnost postopkov elementarni postulat.

 

4. Trdimo, da niso jasni namen in cilji hitre ceste ter da so zanemarjeni lokalni in regionalni vidiki prostorskega razvoja. Predlagana umestitev trase nedvomno zmanjšuje kakovost bivanja velikega dela ljudi, ki živimo na tej osi, degradira krajino in ne upošteva razvoja gospodarskega in družbenega razvoja v posameznih okoljih. To so stvari,  ki jih vidimo in čutimo tukaj živeči.

Podobne pripombe so izrekli tudi nekateri strokovnjaki v svojih recenzijah, ki pa so bile popolnoma spregledane, očitno zato, ker tistim, ki so odločali, niso bile všeč.

Absurd načrtovane  trase hitre ceste  pa je tudi v tem, da država  državljanom ponuja gradnjo štiripasovnice brez odstavnih pasov, ki se že sedaj na aktualnih odsekih gradnje v Prekmurju kaže kot skrajno neprimerna  in udeležencem v prometu nevarna cesta.

5. V strategiji države je zapisano, da hitra cesta v okviru tretje razvojne osi povezuje pomembne panevropske prometne koridorje ter jih navezuje na koridor proti Jonskemu morju. Financirala naj bi se iz javno-zasebnega partnerstva, za uporabo ceste pa naj bi plačevali cestnino. Iz tega je jasno razvidno, da gre dolgoročno za tranzitno cesto, ki je po merilih stroke in mnenju laične javnosti ni smiselno umeščati v prostor na način, kot so ga predlagali  naročnik in načrtovalci.

6. Ustava Republike Slovenije daje vsem državljanom naše države pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodelujejo pri upravljanju javnih zadev (44. člen URS), ter pravico do zdravega življenjskega okolja, ki ga mora zagotavljati država (72. člen URS).

Dejstvo je, da je  načrtovana gradnja hitre ceste na 3. razvojni osi pomembna javna zadeva in  eden izmed največjih projektov sedaj živeče generacije.

Dejstvo je tudi, da bi hitra cesta  bistveno poslabšala  bivanjske, okoljske, življenjske in zdravstvene razmere  prebivalcem, ki živijo vzdolž načrtovane trase.

Zato mora biti projekt obravnavan z največjo mero odgovornosti do družbenega razvoja in življenja naslednjih generacij  in  mora v največji možni meri upoštevati mnenja civilne javnosti

7. Hitra cesta bo v najboljšem primeru zgrajena čez 15 let. Do takrat pa se bomo vozili po obstoječih cestah. Že danes je ta promet nemogoč, ceste pa slabe, železniške povezave Koroške z osrednjo Slovenijo ni. Zato menimo, da je potrebno narediti vrsto stvari, da se bo stanje izboljšalo. Tako menimo, da

• se je treba takoj lotiti posodobitve obstoječega cestnega omrežja (1. prioriteta !)
• je potrebno zelo resno razmisliti, kako ponovno vzpostaviti železniško povezavo Koroške proti jugu in severu
• zagotoviti prijaznejši javni promet

8. Tukaj prisotni  predstavniki civilnih pobud smo se odločili za sodelovanje in skupno nastopanje s ciljem iskanja optimalne rešitve pri umeščanju hitre ceste na 3. razvojni osi v prostor.  Z današnjim podpisom to sodelovanje tudi potrjujemo in sprejemamo skupno izjavo:

• udeleženci srečanja zavračamo predlog poteka trase hitre ceste od Holmca do Šentruperta, ki ga je ponudila država.
• menimo, da bi takšna umestitev hitre ceste v naše okolje povzročila nepopravljivo škodo predvsem zaradi degradacije bivalnega okolja, uničenja prvovrstnih  kmetijskih zemljišč in  za celostni razvoj potrebnih stavbnih ter ostalih dolinskih  zemljišč.
• ustrezne institucije pozivamo, da izdelajo povsem nov predlog poteka trase, ki bo narejen v skladu s strokovnimi merili umeščanja avtocest v prostor, pri iskanju rešitev pa zahtevamo  vključitev širše strokovne in zainteresirane  javnosti, predvsem  ljudi, ki živimo ob načrtovani 3. razvojni osi
• od države pričakujemo, da oblikuje nov koncept ceste, ko bo ustrezal njenemu dejanskemu namenu in bo sprejemljiv tudi za prebivalce ob trasi

Za zvezo civilnih iniciativ: 

Slovenj Gradec, 11. februar 2008