Marijana & Marko 6 / 6

Z zeleno je označen vzpon. Od izhodišča (1290 m) sprehod do planine Luža (1250 m), po cesti do grapce, najboljše je potem kar navzgor direktno do lovske koče na zgornji planini Luža (1570 m)(markirana pot gre okoli, cesta pa okoooli) in višje v okviru poti (pot izbiraš glede na prehode v gozdu, pomagajo trakci, večinoma smučina že 'stoji') na greben, ki ga lahko poljubno zadaneš. Če ciljaš dovolj desno boš zadel križ na vrhu Bistriške špice (2113 m).

Normalni spust poteka po smeri vzpona. Zgornji del je povsem poljuben, v gozdu pa iščeš najboljše čistine in se nikakor ni pametno preveč držati predhodnih smučin, ker je mnogo lepše smučati po celcu. Nekako se je treba le držati okvirnega 'hodnika', ki je označen z modro. Pod bajto je najbolj zanesljiva smer vzpona, zelo zanimiva in smučarsko najbolj luštna je varianta z lepimi čistinami, ki gre čez sedlo pod Hrvati in je vrisana z rdečo.

Če se odločimo za vijuganje proti Veški planini, imamo z Veške kope (2079 m) vsaj dve varianti. Ali v okviru markirane poti ali pa po bolj strmem gozdu precej desno od nje. Najina ponedeljkova smer je povsem leva, pociljati je treba gozdno grapo vzhodno od Turna, kar pa zaradi slabe orientacije v gozdu ni čisto enostavno in zna biti mestoma izredno strmo.

Variant je nasploh še veliko, v varnejših razmerah bi bilo smiselno poskusiti z vrha v 'Nemško' krnico, Deutschmannkar.