Turnosmučarski vodniček / KARAVANKE

Trupejevo poldne, 1931 m

Značilnost turnega smuka na Trupejevo poldne je dolgo trajanje pršiča v januarju in februarju, saj Železnica in grapa potoka Jermana takrat ohranjata dovolj mrzlo mikroklimo. Običajni pristop pelje, tako kot v kopnem, čez sedlo z Belimi pečmi, moj ljubljenec pa je razgledni zahodni greben. Kar se tiče smučanja, nam pravo vijuganje omogoča le z macesni porasla vršna strmina, v pršiču se zato gotovo izplača spust čeznjo vsaj enkrat ponoviti. Železnica je namreč tako položna, da je zavijanja komaj kaj, niže pa spust poteka po ozkem kolovozu, kjer gre včasih predvsem za "preživetje". Na koncu za par sprostitvenih zavojev poskrbi travnik nad kmetijo Hlebanja, dodatno pa se lahko potolažimo z odličnimi Hlebanjevimi siri.
Vzpon: S parkirišča na začetku Srednjega vrha po cesti navzgor in levo do prve kmetije (Hlebanja). Za njo na kolovoz, ki se povzpne čez travnik in pripelje v grapo potoka Jermana. V zelo prijetnem vzponu dosežemo Železnico, v kateri se smer napredovanja obrne za 90 stopinj, iz severne v vzhodno. Okolica postaja vse lepša, gozd zamenjajo macesni. Če se gaz drži kolovoza, je hoja skozi dolino še naprej lahkotna, strmih je šele zadnjih 100 višinskih metrov pod sedlom med Trupejevim poldnevom in Belimi pečmi. S sedla se vzpnemo levo na mejni greben in naprej na vršno glavo.
Različica tega pristopa sledi lovski stezi čez pobočje nad lovsko kočo v Železnici, do mejnega grebena, na katerem nas čaka polurni, izredno razgledni sprehod do vršne točke. (Če ni gazi, samo za izkušene stezosledce.)
Z vzhodne strani se vzpnemo na vrh od Lovske koče za Lepim vrhom skozi dolino Žlebnico (glej Poljanca).
Spust: Začnemo proti zahodu, nato po strmini med macesni izbiramo najboljše prehode. V Železnici imamo na razpolago dovolj manevrskega prostora, ob Jermanu pa zgolj ozki kolovoz, ki dol grede izgleda precej strmejši kot med vzponom, hehe.

_Težavnost
I (II-)

_Izhodišče
Srednji vrh, 960 m
_{Višinska razlika}
970 m
_{Čas vzpona}
2:30
_{Čas spusta}
1:00

_{Letni čas}
december - marec
_Lega
J, Z
_Smučljivost
zgoraj dobra, spodaj ozek kolovoz
_Orientiranje
lahko

_Zemljevidi
Julijske Alpe - vzhod, 1:50.000
(Kranjska gora, 1:25.000, delno)
_Vodniki
Črnivec (56),
Poljanec (78)

Dnevniška zapisa

2.2.2003 (+ Eva)
Nevarnost plazov se ne zmanjšuje, lenoba pa tudi ne. Ker morava biti do 13h nazaj, se odločiva ogledati že cel mesec reklamirani pršič na Trupejevem poldnevu. In, neverjetno, pršič je ob Jermanu in v Železnici še vedno brezhiben! Razlaga je enostavna, grapa in dolina sta mrzli in predvsem senčni, za razliko od travnika nad vasjo, ki je na soncu že skoraj povsem skopnel.
Smučina za lovsko kočo v Železnici, kjer stopiva na sonce, zavije po smeri lovske steze levo v pobočje in v par dolgih okljukih pripelje na greben. Nadaljevanje po le-tem je pravljica! Do vrha se čez lepo zasnežen greben vleče uživaško potegnjena smučina, zgoraj modro nebo, naokoli krasen razgled... Pa še brezvetrje!
Z vrha se spustiva kar naravnost navzdol; najprej poševno proti desni, potem po najlepših prehodih sem in tja med macesni, dokler naju skok ne obrne nazaj v levo, v širok in položen spodnji del grape, ki pada izpod vrha. Na vršnem pobočju je pršič zaradi osončenosti sicer že malenkost težji, vendar, zaradi strmine, smuke dosti ne oteži (občutek, ko z močnejšim pritiskom smuči odrineš skoraj vso debelino snega, pa ni najvarnejši). Suhega pršiča v prepoložni Železnici na žalost ne moreva zadovoljivo izkoristiti, zato pri prvem seniku na Hudih hlevih primeva smuči v roke in odgaziva po travniku 50 m navzgor, da bi okusila vsaj nekaj pravih zavojev po repih. Kolovoz skozi grapo je presenetljivo lepo zglajen po vsej širini, tako da ga s kratkim, hitrim vijuganjem zvoziva, ne da bi enkrat samkrat zaškrtalo!

V 2:41

S 1:35

28.1.2007 (+ Grega)
Dan je bil fantastičen, zato se je škljocanje začelo že takoj na začetku. Oči so se zasvetile tudi ob pogledu na travnik nad Hlebanjo, na katerem so bile zarisane zgolj tri vijuge predhodnikov. Skratka, pršič je še vedno čakal ravno na nas.
Sneg je bil za vzpenjanje s kožami odličen, zato sva do lovske koče v Železnici napredovala v visokem ritmu. Pri njej sva gaz zapustila in zgazila naravnost na greben, pri čemer naju je čez najstrmejši del povedla presenetljivo razločna stopnička lovske steze. Mejni greben z nagrado za trud ni skoparil...
Spust z vrha po metru pršiča sicer ni bil ravno popoln, kajti ob 11h je sonce sneg že malce "otežilo". Vendar, daleč od kakšnih pritožb! Smer smučanja je bila, za razliko od spusta leta 2003, ves čas proti desni. Kotaljenje skozi Železnico je popestril rašiški bazni tabor, spust ob Jermanu pa izguba spodnjega dela zložljive palice. Da bi ga v metru pršiča našel, je bilo seveda iluzorno pričakovati. Spust po ozkem kolovozu, ki je običajno zelo naporen, je bil tokrat zaradi globokega pršiča mala malica.

V 2:43

S 1:02