Turni smuki / KaravankeStol, 2236 m |
|
Dnevniški zapis
4.12.2004 od Valvasorja (+ Irena, Eva, Aleš) Peljali smo se proti zahodnim Julijcem, ko se je pri Lescah zasvetlikalo pod oblaki na Stolu. Kratka vožnja je le kratka vožnja in - avto smo pustili pod predzadnjim ovinkom pod Valvasorjevim domom.S hojo nismo imeli težav; sneg je bil ravno pravi, nikjer pomrznjen ali poledenel (nasprotno, prvemu jutranjemu planincu, ki je gazil, se je zgoraj precej vdiralo skozi skorjo v sipek sneg), zadnjih 300 m pa sem tako ali tako premagal s smučmi. Sto metrov pod vrhom se je za posladek odprlo še modro nebo. Aaah... Ni lepšega od sonca na vrhu, ki komaj gleda iz oblačnega oceana. Vršno pobočje je bilo precej spihano, tako da smo komaj našli dovolj zasnežene pasove za spust do sedla. Po dnu dolinice med Stoloma pa je bilo snega dovolj; sprva je bil zapihan in je bilo potrebno paziti, da ni zarobilo, kmalu pa je postal prav lepo uležan/predelan. Še posebej dobri so bili boki dolinice, kjer se sploh ni prediralo. Žal je bila megla tako gosta, da smo se ukvarjali predvsem z ugibanjem naklonine. Vidljivost se je izboljšala šele v grabnu/plazu zahodno ob označeni poti, po katerem smo prismučali do klopic na približno 1650 m. Nižje je bilo snega premalo in peš smo hitro sestopili do vroče krušne peči v koči. 
|