|
13.-14.5.2005 (+ Dragan, Robert)
V petek zvečer do Bivaka III, v katerem nas je prenočilo sedem. Ravno prav.
Zjutraj sem, ob 6h, štartal prvi. Nad Tremi macesni sem počakal Dragana in Roberta, ki sta pridrvela iz doline, nato smo skupaj vlekli ležerno prečenje pod Oltarjem in Veliko Ponco. V mehkem snegu je bilo napredovanje s smučmi zelo lahko, tako da tudi s strmima prehodoma ni bilo nobenih težav. Nad drugim do škrbine ostane še zadnjih 200 m s prijetno naklonino, ki pod vrhom nikakor ne doseže 40° (!), pa tudi vršna opast je bila prav prijazne sorte. Krasna turica v čudovitem ambientu!
Pogled na južno stran nas je postavil pred hecno dilemo, kam odsmučati, onega žlebu namreč še nisem bil videl tako lepo zasneženega in povsem brez kamenja! "Odločitev" sta olajšala močni jugozahodnik in bližina fronte, ki se je z Mojstrovk med našim počitkom premaknila že do Škrlatice, tako da smo opustili celo skok na vrh Male Ponce. Smuka je bila solidna - ne bi se sicer branili bolj rahlega novega snega, vendar nismo bili malenkostni... Najbolj uživaško je bilo vijuganje nad Tremi macesni, pa tudi pod njimi je bilo kar dobro in presenetljivo povsem brez kamenja! Zaključili smo na višini 1450 m.
|