|
17.3.2007 Kopica - Prvi Vogel (+ Eva, Tonček, Grega Š)
Po treh dneh še enkrat v odlične razmere doline Za Kopico. Nepremagljivi Mateja in Helena, ki sta se bili po enem dnevu premora v četrtek premaknili v kočo nad Dednim poljem, sta bili četrt ure pred nami na poti proti Mali Tičarici, jaz sem tokrat izbral Kopico, moji trije kompanjoni pa mojo sredino Malo Zelnarico. Vzpon na Kopico se je izkazal za fletkanega. Do vršnega grebena ni nobenih težav, nato se do vrha samo še sprehodiš po kratkem grebenčku, ki je ravno toliko ozek, da je zanimivo. Spustil sem se naravnost navzdol, kar pa ni bila najboljša izbira. Zelo strmi začetek, ki je sicer relativno kratek, me je pričakal z nestabilno južno kložo, ki se je pod smučmi ves čas plazila, zato sem lahko samo previdno in s premori drsel. Preostali spust je ponudil dokaj lepo smučljiv mehak sneg.
V dolini sva se dobila z Gregom in se povzpela še na Prvi Vogel. Najprej me je presenetil dokaj obsežen kucljast svet preden sva prišla do vršne zgradbe, nato pa še široko, enakomerno strmo zahodno vršno pobočje nad lepo krnico. Na vrhu naju je rukal sunkoviti čelni veter jugozahodne fronte, zato sva se hitro pobrala navzdol. Strmo vršno pobočje je navdušilo s trdim srencem, katerega površina je bila ravno toliko popuščena, da smučanja niso motili niti grbinasti pasovi. Pod sedelcem na koncu krnice naju je razveselilo še eno lepo smučljivo pobočje, na smučino, ki vodi v dolino Za Kopico, pa sva "padla" čez kratko strmo prelomnico. Dosegla sva jo v dolcu, na katerega spodnjem robu se začne spust med ruševnatimi kuclji. V glavnem, Prvi Vogel naju je smučarsko zelo pozitivno presenetil.
V primerjavi s sredo je bil sredi dneva sneg na preostalem spustu že dosti bolj južen.
|