|
Dnevniški zapis
28.3.2005 (+ Tomaž Š)
Z divjo vožnjo je Corsa zmogla vse ledene klance, čez edini globoko zasneženi ovinek, kjer sva sprva obtičala, pa nama je kolesnice potegnila Niva. Pred Domom pod Storžičem so stali izključno terenci in pa najin Opelček...
Na severni strani Storžiča je bilo, še posebno glede na (pre)visoke temperature zadnjih desetih dni, presenetljivo veliko snega, tako da sva začela s smučmi takoj pri avtu. Le skozi gozd jih je bilo treba dvakrat nesti, čez mehki sneg na melišču pod steno pa je vodila trdna smučina, ki je omogočila prav prijetno vzpenjanje. Pod spodnjim skokom, ki je bil - novo presenečenje - zalit, sva smuči preselila na nahrbtnika. Vzpon skozi žrelo je potekal v divjem tempu po trdnih stopinjah, ki jim je bilo zameriti edino visoke stopnice, neprijetne predvsem za shorty-je... Dereze in cepine smo peljali samo na sprehod, čeprav bi jih bilo predvsem na zadnji flanki pod vrhom pametno uporabiti. Ampak zaustavljati se nam nekako ni dalo. Komentar na čas vzpona (dobri dve uri), ki je padel na vrhu, pove vse: svet je uničen! :)
Spustila sva se 10 minut pred poldnevom. Smuka? "Ni bila slaba". Čeprav so bile južne strmali praktično kopne, smo se odpeljali prav od križa. Prvih deset metrov je bilo med skalami treba predrseti, nato pa se je že začelo vijuganje. Sneg je bil tako dober, da bližnji rob stene sploh ni prišel do izraza. Žleb proti prečnici je bil osončen že med vzponom, zato je bil mehak, a vseeno lepo smučljiv, prečnica, ki je bila med vzponom ravno še v senci in zato trda, pa je medtem ravno prav popustila za zanesljive zavoje. Še največ previdnosti je zahteval vstop v žrelo in prvih 20 metrov, ki so ozki in strmi (okoli 45°), pa tudi najbolj trdi so bili, zato so tu prišli do izraza nabrušeni robniki. Preostanek spusta je bil (glede na razmere) samo še stvar kondicije. Za zadnjo akcijo je poskrbel za smuči preozko zasneženi spodnji skok, nad katerim se je bilo treba kar malo skoncentrirati, da si spodaj v gnilcu z veliko hitrostjo varno odvil. Zaključna smuka čez mehko snežišče pod steno je bila ob primerno majhnem pritiskanju celo užitna.
|