Turni smuki / Triglavsko gorovje / Primorska

Mlinarica, ok. 2350 m

Dnevniški zapis

11.3.2003 (+ Eva)

Torek, dopust. Že začetek je nakazal slog celotne ture - "nikamor se ne mudi" - od zapuščene cestarske hiše sva se odpravila šele ob 8:45. Prvih 300 višinskih metrov peš po lovski stezi do odprtega sveta, kjer sva na snegu po nekaj vdorih čez kolena kmalu razumela namig - na smuči. Sneg je bil že skoraj pravi spomladanski srenec in vrhnja plast lepo popuščena, tako da je bilo mogoče s psi napredovati zelo strmo. Ko sva pripujsala v položnejši zatrep, je čez Planjo posijalo sonce, midva pa sva se odločila za napačno nadaljevanje. Možnosti so namreč tri:
1. Najlažja je leva, široka rama v grebenu nad Krnico, ki je dostopna za vsakogar.
2. Na sredi vodi do grebena zelo strm, vendar le kakšnih 50 m visok žleb, ki ga okoli 11h obsije sonce, zato ob izbiri prave ure ponuja čudovit spust. Na vrhu je udobno sedelce.
3. Izbrala sva desno, v vodniku opisano možnost, vzpon do najvišje dosegljive točke (okoli 2350 m) v vznožju Turna pod Razorjem po strmem (do 35°) senčnem pobočju, ki je bilo, kot se je izkazalo, prepredeno s pasovi poledenele skorje. Vzpon s cepinom in derezami sicer ni bil problematičen, padec med smučanjem pa se nikakor ne bi mogel dobro končati, zato sva izvedla krajši strateški umik in z višine 2250 m odsmučala po snežnem pasu ob desni steni. Do višine 2000 m, do spodnjega roba položnejšega predela, je bil sneg dober, na strmini pod prelomnico, na katero ob tem času sonce sije skoraj pravokotno, pa se je začel gnilec. Do višine 1500 m je bila smuka vseeno solidna, spodaj pa je bil za še ne dovolj utrjeni srenec zrak enostavno prevroč (v dolini do 19°C, spodaj sem smučal samo v majici!), tako da sva se zadnjih 100 m pred stezo celo pri vožnji naravnost kar pogrezala.

Že dolgo me nobena tura ni tako prijetno presenetila - ponuja 800 m izjemnega smučarskega pobočja, k čemur se je priključil za to zimo izredno dober srenec. Še skoraj bolj redko pa zadnje čase naletiš na tako samoto; srečala nisva žive duše, iz doline ni prodrl niti najšibkejši hrup civilizacije! Sonce trenutno posije čez Razor in Planjo na "smučišče" ob pol 12h. Najboljši čas za spust je tako verjetno med 10. in pol 12. uro (v bolj mrzlem seveda tudi pozneje).