|
Dnevniški zapis
7.-8.4.2006 Kal - Glava za bajto - Čelo
(+ Andrejka, Eva, GregaŠ, Tonček, MatjažE)
Enkratno vreme, ogromno snega, dobra smuka in dolg, vroč pohod. Od Kala naprej sam sredi malo obiskanega, čeprav prekrasnega predela Julijcev.
V petek zvečer krasen sprehod v mesečini do Doma na Komni. Zjutraj v idealnih razmerah za hojo čez Lepo Komno na Kal. Ker so imeli ostali dovolj, sem proti Čelu nadaljeval sam. Namesto da bi hodil s psi čez Vrh Škrila, sem odsmučal levo pod slemenom (na senčnih severnih flankah je bil idealen suh pršič...), tako da sem končal 50 m pod Velikimi vrati. Sredi vzpona na Glavo za bajto so začele nastajati cokle, sicer pa do vrha Čela ni bilo nobenih težav. Vreme? Kič. Snega ogromno, vse zalito.
Z vršne flanke sem odsmučal desno, skozi atraktivno tesen in naprej, po ves čas odličnem smuškem pobočju, do 1910 m. Sneg: dobro smučljiv, nekaj vmes med napol predelanim pršičem in mokrim južnjakom. Sledilo je vsega skupaj 30 m pridobivanja višine do Velikih vrat, z njih pa dolg položen spust čez Brinje do planine Kal in ob smučarskih markacijah naravnost do Doma na Komni. V srencu bi bila to pravljična vožnja prek razsežnega neobljudenega območja, če je sneg prepočasen, pa se zadeva proti koncu vse bolj spreminja v naporen marš. Pod (svobodnim gor ali dol) švasajočim soncem. Z vsemi vmesnimi vzponi sem opravil brez psov. Za zaključek smo s Komne proti Savici prismučali do dobrih 100 višinskih metrov nad parkiriščem.
|