Čez kraški rob << >>
Proti Podpeči, spredaj beneški obrambni stolp nad vasjo.
Kraški Rob je igral vlogo obrambnega pasu že v časih Rima in Bizanca. Zanimivost: Franki, ki so zavzeli Istro leta 774, so v skladu s svojo politiko "Obdeluj in plačuj davek" začeli naseljevati neobdelana zemljišča v zaledjih romanskih mest s Slovani in drugimi ljudstvi iz Kranjske, Koroške, Bavarske, itd., privabljali pa so jih celo z "državnimi subvencijami"!! - npr. z dodelitvijo dela cerkvenih dajatev, kar je res izjemno, saj so bili prišleki "pogani"! Rob je ponovno postal mejni predel sredi 11.st., ko je cesar, da bi omejil moč koroških vojvod, Istro izločil iz Karantanije in jo povzdignil v mejno grofijo (iz tega časa izvira utrdba nad Črnim Kalom). V začetku 13.st. je Istra prešla pod Oglej, po zgledu severnoitalskih pa so se začele krepiti avtonomne mestne komune. Tako je Koper sredi 13. stoletja povečal mestno ozemlje na območje današnje slovenske Istre (brez nekaterih vasi onstran Dragonje ter Zazida in Rakitovca). Od vdaje Kopra 1279. je postal Rob meja Beneške republike vse do njenega propada 1797. Ves obmejni pas se je močno utrdil med vojno z Ogrsko, še posebno pa se je izkazal med turškimi napadi konec 15.st., saj se Turki Kopru nikoli niso neposredno približali.