.[Opis Petindvajset ....]

1. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
2. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
3. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
4. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
5. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
6. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
7. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
8. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
9. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
10. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
11. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
12. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
13. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
14. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
15. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
16. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
17. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
18. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
19. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
20. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
21. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
22. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
23. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
24. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije
25. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije

Nataša Kolar

Letos mineva petindvajset let od prvega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov, ki ga je organiziralo Kulturno umetniško društvo (KUD) Ernest Golob - Peter in Zveza socialistiene mladine Slovenije (ZSMS) iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah (takrat Gradišče v Slovenskih goricah).

Pobudo za takšno srečanje je dal Slavko Štefanec, ki je bil leta 1972 predsednik KUDa. Njegovo idejo, da bi organizirali prireditev, na kateri bi se srečali mladi literati začetniki po objavljenem razpisu za najboljši prispevek v pesmi o kraju Gradišče v Slovenskih goricah, sta sprejela upravni odbor KUDa in krajevni mladinski aktiv. O tej zamisli so govorili tudi v Lenartu na Zvezi kulturnih posvetnih organizacij (ZKPO), in sicer: Tone Štefanec, Slavko Štefanec, Janez Kurbus, Drago Lipič ter članici mladinskega aktiva Pavla Skoliber in Erna Mlinarič. Na tem sestanku so sprejeli ta predlog in ga še dopolnili s tem, da bi prireditev razširili na devet občin severovzhodne Slovenije ter objavili razpis za zbiranje prispevkov v prozi in poeziji od literatov začetnikov, ki do tedaj še niso objavljali. Upravni odbor KUDa in predsedstvo mladinskega aktiva sta sprejela potem sestanku tako zasnovan predlog in imenovala pripravljalni odbor; njegovi člani so bili: predsednik mladinskega aktiva Drago Lipič, predsednik KUDa Slavko Štefanec, Erna Mlinarič in Pavla Skoliber. Na prvem sestanku pripravljalnega odbora je bil izvoljen za predsednika Slavko Štefanec, tajnica je postala Erna Mlinarič. Dogovorili so se tudi o datumu prve prireditve; določili so 11. februar 1973. Vprašanje financiranja in objave razpisa je ostalo odprto, saj ga v tako kratkem času niso mogli rešiti. Za pokroviteljstvo nad prireditvijo so prosili revijo Mladina in Antena, prva je odklonila, vendar je objavila razpis, druga pa je sprejela pokroviteljstvo. Zveza strokovnih organizacij Slovenije je prva tri leta pomagala pri srečanju literatov začetnikov s strokovno žirijo in je šele z letom 1975 postala tudi soorganizatorica. Ob že navedenih so sodelovali pri srečanjih še družbenopolitične organizacije in skupnosti Gradišča in občine Lenart, glasilo Mladina, republiška konferenca Zveze mladine Slovenije, Združenje gledaliških skupin, Društvo slovenskih pisateljev, Zveza sindikatov Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije in Kmečki glas, in sicer: s finančno pomočjo ali pa s podeljevanjem posebnih priznanj.

Prvo srečanje je bilo 11. februarja 1973 leta v prostorih kulturnega doma. To in vsa naslednja srečanja so bila posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku. Žirija, ki so jo sestavljali Nada Gaborovič, Niko Grafenauer in Janez Švajncer, je izbrala med petinpetdesetimi avtorji iz devetih občin severovzhodne Slovenije osem avtorjev, ki so bili nagrajeni, in sicer: iz Maribora Danilo Breg in Milovan Guzej, s Ptuja Franc Milošič in Silva Razlag, iz Ljutomera Roman Plohl, avtor pod šifro “Mitja Vlasov”, avtor pod šifro “Silva”. Na srečanju so ob nagrajencih sodelovali še naslednji mladi literati: iz TKŠ Rakičan-Vojnik, iz Maribora Miroslav Pravdie, Ljubo Raičevič, Boris Kumer, Mirjana Krecenbaher in Leon Sngh, iz Moravc Štefan Flisar, iz Gradišča Tišine Danica Horvat in še trije literati pod šifro. Književnik Niko Grafenauer navaja v tedniku 7D, da so bili prispevki na ljubiteljski ravni, saj je bil tak namen festivala. Poezija se mu je zdela nekaj boljša od proze. Veliko je bilo ljubezenskih motivov. Tu in tam je bilo zaznati vplive moderne poezije; niso pa odkrili kakih izvirnih “naivnih” literarnih pojavov. Svojo kritiko je končal z mislijo, da je Gradišče (Sv. Trojica) v Slovenskih goricah pravi kraj za festival amaterskega pesništva.

Drugo srečanje je bilo 10. februarja 1974. Na objavljen literarni razpis je poslalo svoja dela petinštirideset avtorjev iz vse Slovenije, avstrijske Koroške, Porabja na Madžarskem in slovenskih predelov v Italiji. Člani žirije: Nada Gaborovie, Niko Grafebauer in Janez Švajncer so izbrali deset avtorjev in jih tudi nagradili. To so bili: iz Begunj Janko Berlogar, iz Cerknega Oskar Brajdie, iz Novega mesta Marjeta Dajčman, iz Maribora Iztok Largo, iz Šeneurja Zoran Lešnik, iz Loč pri Poljčanah Tone Petelinšek, iz Maribora Danica Pintarič, iz Velikih Lašč Fanei Sever in iz Jarenine Ančka Šumenjak. Na strokovnem pogovoru so se dogovorili, da bo objavila nagrajena dela v posebni publikaciji revija Antena.

Na natečaj za tretje srečanje pesnikov in pisatelje začetnikov, ki je bilo 9. februarja 1975 v kulturnem domu, je poslalo svoja dela sto petinšestdeset avtorjev iz vse Slovenije in zamejstva. Komisija, ki so jo sestavljali Ivan Potre, Nada Gaborovič in Marko Kravos, je izbrala in nagradila deset avtorjev: iz Velenja Roziko Čane, iz Novega Mesta Marjeto Dajeman in Nežko Dolar, iz Tolstega vrha pri Ravnah Ivana Drestnika, iz Kranja Stanislavo Krpan, iz Šempetra pri Novi Gorici Livjano Leban, iz Vrhnike Nika Nikolčiča, iz Radencev Ireno Petek, iz Dobrne Ireno Podpečan in iz Ljubljane Bogomira Šefica. V tem letu so organizirali v kraju tudi prvo literarno kolonijo z namenom, da ne bi bili udeleženci prepuščeni sami sebi, ampak da bi se ob srečanjih družili tudi z literarnimi strokovnjaki, tako so postala takšna tridnevna srečanja redna delovna oblika. Na prvem srečanju literarne kolonije je nastala tudi pobuda za območna srečanja, govorili so še o načinih in možnostih uveljavljanja pesnikov in pisateljev začetnikov. Književnica Nada Gaborovič je dejala, da je bil opazen kvalitetni in kvantitetni napredek poslanih prispevkov, kar znova dokazuje, da se Slovenci radi izražamo. Poslani prispevki so bili na visoki ravni. To je bila gotovo odlika takratnih prispevkov. Pisatelj Ivan Potrč je svetoval prisotnim avtorjem, naj bodo vztrajni in naj ne odnehajo ob morebitnih začetniških porazih ali zavrnitvi kakšnega teksta. Tretjega člana žirije Marka Kravosa je presenetila svežina tekstov in pristnost izražanja. Dejal je še, da se za marsikaterega začetnika sedaj postavlja vprašanje, kako naprej, kje najti prostor za svoja dela, in o tem bi morali sprejeti konkretne sklepe. Sklepi, ki so jih sprejeli na posvetovanju so bili naslednji:

  1. Slovenske literarne revije se morajo ukvarjati tudi z objektivno kritiko pesnikov in pisateljev začetnikov.
  2. Začetniki potrebujejo svojo literarno revijo. To funkcijo bi lahko opravljala s pravilno uredniško politiko Mlada pota, literarna priloga revije Mladina.
  3. Ob vsakem srečanju naj bi izšel tudi zbornik najboljših tekstov.
  4. Literarni začetniki naj se združujejo v literarne krožke in klube pod okriljem zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije.
  5. Avtorjem začetnikom je treba omogočiti, da se zberejo v literarni koloniji, kjer bi imeli možnost ustvarjanja in izmenjave izkušenj.

Naslednje, četrto srečanje, je bilo prav na slovenski kulturni praznik 8. februarja 1976 in je bilo posvečeno stoletnici rojstva Ivana Cankarja. Strokovna komisija v sestavi Janez Švajncer, Evgen Jurič in Tone Kuntner je razglasila, da je poslalo sto šestnajst avtorjev skupno 306 prispevkov, pesmi in zgodb, ki so bili na višji literarni ravni od prejšnjih srečanj. Izbrali so devetnajst mladih literatov, in sicer: iz Begunj Janka Berlogarja, iz Novega mesta Marjeto Dajeman, iz Ljubljane Nežko Dular, Gorazda Majarona, Jožeta Petrčea in Bogomirja Šefica, iz Šenčurja Franca Erzina, Miha Ovnika in Štefana Remica, iz Domžal Heleno Giacomelli, iz Dutovelj Jadrana Jadranskega, z Jesenic Damjana Jensterleta, iz Mojstrane Vojca Klanenika, iz Izole Dimitrija Kralja, iz Velenja Borisa Kumra, iz Šempetra pri Novi Gorici Livjano Leban, iz Brestanice Nano Požun, iz Trsta Estero Sferko in z Bohinjske Bele Janeza Zupana. Tema tokratnega posvetovanja je bila: kako pojmovati angažiranost v literarnem oblikovanju zaečtnikov? Na posvetovanju so razumeli mnogi sodelujoči angažiranost površinsko; mislili so, da sta pesem ali črtica že literarno angažirani. Na posvetovanju se je razvila še polemika o optimizmu v literarnih prispevkih. Člani komisije so želeli s tem poudariti, da literarni prispevek nekaj pove, da ima razvidno estetsko stran, da je izviren, domiselen in človeško ter družbeno zasidran, lahko pa je napisan v domišljijskem, realistienem ali kakršnem že slogu. Tudi če pesnik razmišlja o sebi, je to človeško angažirana literatura, če je seveda dobra. Novost naj bo v tem, kaj in kako nekaj poveš, ne zgolj v igračkanju s črkami in besedami. Prva kolonija pesnikov in pisateljev začetnikov je bila od 1. do 3. oktobra 1976. Udeleženci te prve literarne kolonije so dali pobudo za območna srečanja po Sloveniji.

Za peto srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, ki je bilo 12. in 13. februarja 1977, je izbrala in nagradila strokovna žirija Peter Božič, Niko Grafenauer in Peter Kuhar med sto devetindvajsetimi avtorji z 326 prispevki iz vse Slovenije in zamejstva deset mladih avtorjev, in sicer: iz Medvod Marka Elsnerja, iz Kranja Martina Kadivca, iz Ljubljane Majdo Kostanjšek in Ano Marjanovič, iz Krškega Silvo Mavser, iz Domžal Heleno Narobe, z Vrhnike Nika Nikolčiča, iz Trsta Estero Sferko, iz Radovljice Janeza Zupana in iz Volčje Drage Milojko Žižmond. Udeleženci srečanja so izrazili tudi pri takratnem pogovoru željo, da bi zelo radi objavljali v slovenskih kulturnih revijah; dejali so še, da mladi avtorji zelo težko pridejo do izdaje tekstov v knjižni obliki. Ob njih je izbrala žirija še deset drugih, ki so sodelovali na jesenski literarni koloniji od 30. septembra do 2. oktobra 1977; na njej so literarni začetniki povedali, da so kljub temu, da se enkrat na leto srečajo, osamljeni, in da je edina možnost za njihovo delovanje v literarnih skupinah, klubih v domačem kraju, na šolah in v delovnih organizacijah.

Leta 1978 je bilo literarno gibanje že zelo razširjeno. Območna literarna srečanja so bila organizirana v osmih slovenskih krajih, strokovno in organizacijsko jim je pri tem pomagala Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Za osrednje republiško srečanje v Gradišču, ki je bilo od 11. do 12. februarja 1978, je izbrala žirija v sestavi Leopold Suhadolčan, Niko Grafenauer in Janez Mušič med dvesto šestinsedemdesetimi prispevki 89 avtorjev deset mladih avtorjev. V Gradišče so prišli: iz Vinice Franc Čadonič, iz Ljubljane Stane Černec, Branka Rupnik, Sonja Stergaršek in Barbara Tribušon, z Mosta na Soči Zdenka Florjančič, iz Celja Dušan Kočevar, iz Vidma ob Ščavnici Valerija Pergar, iz Kanala Srečko Rijavec in iz Roggvila v Švici Breda Tušek. Na prireditvi so tokrat pripravili organizatorji literarni nastop domačinov v osnovni šoli, literarni večer in pogovor z izbranimi avtorji v kulturnem domu, posvetovanje šestega srečanja v osnovni šoli in osrednji literarni nastop ter podelitev priznanj v kulturnem domu. Na srečanju so se dogovorili tudi, da bodo naslednje srečanje pripravili drugače; organizirali bodo deset območnih srečanj in le deset najboljših avtorjev, ki jih bo izbrala žirija, se bo udeležilo osrednje sklepne prireditve v Gradišču.

Sedmo republiško srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov je bilo posvečeno stoletnici rojstva Josipa Murna - Aleksandrova in stotridesetletnici smrti Franceta Prešerna. Prvi dan srečanja, 10. februarja 1979, so se predstavili na literarnem večeru izbrani pisatelji in pesniki začetniki, in sicer: iz Spodnjih Ivajncev Slavica Bratuša , iz Novega mesta Daniel Brkič, iz Trsta Milan Bufon, s Ptuja Branko Cigler, iz Ljubljane Franc Fajdiga, Borivoj Repe in Aleš Verbič, iz Mirne Lidija Gaenik, iz Kamnika Matjaž Hribar, iz Žalca Nenad Lonear, iz Nove Gorice Vida Mokrin, iz Dobove Irena Pinterič, iz Črnuč Neva Šolinc, iz Zgornje Kungote Breda Trinkaus in iz Črne na Koroškem Vladimir Verdnik. Izbrale so jih med sto oseminsedemdesetimi avtorji območne žirije na območnih srečanjih v Slovenj Gradcu, v Črnomlju, v Kranju, na Ptuju, v Novi Gorici, v Celju, v Kočevju in v Murski Soboti. Posvet, ki je bil drugi dan, je bil namenjen novi reviji pesnikov in pisateljev začetnikov, imenovani Mentor, ki jo izdaja Zveza kulturnih organizacij Slovenije.

Za osmo srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, ki je bilo v Gradišču v Slovenskih goricah 9. in 10. februarja 1980, so izbrale območne žirije na območnih srečanjih v Radljah ob Dravi, v Slovenj Gradcu, v Škofji Loki, v Celju, v Trebnjem, na Ptuju, v Sežani in v Ljubljani med sto šestindvajsetimi avtorji štirinajst mladih literatov (dvajset pesnikov in dva pisca proze), in sicer: iz Tržiea Veno Dolenc, iz Maribora Zdena Gajserja, iz Logatca Bojana Kleča, iz Hrastnika Marjano Knez, iz Velenja Tatjano Knez, iz Svetega Križa v Italiji Marijo Kostnapfel, iz Ruš Bogdana Namestnika, iz Izole Mauricio Olenik, iz Cirkulan Danico Petrovič, iz Podčetrtka Tatjana Plevnik, iz Orehove vasi Ireno Šket, iz Nove Gorice Majo Vidmar, iz Dutovelj Alda Žerjala in iz Celja Mijo Žuža. Ob tradicionalnem programu so pripravili organizatorji še okroglo mizo, kjer je predaval udeležencem o uporabi slovenskega jezika v javnosti Janez Dular, pisatelj Peter Božič pa jim je dal nasvete, ki jih bodo lahko pri svojem delu uporabili.

Organizatorji devetega republiškega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov so povabili na zaključno srečanje 7. in 8. februarja 1981 v Gradišče in Lenart v Slovenskih goricah petnajst avtorjev iz Slovenije, ki so jih predlagale območne žirije na sedmih območnih srečanjih v Trebnju, na Ptuju, v Ravnah, na Vrhniki, na Jesenicah, v Celju in v Postojni. Izbrali so jih med šestindevetdesetimi avtorji, ki so poslali svoje prispevke na razpis za to srečanje. Srečanja so se udeležili: iz Postojne Vanja Brišček, iz Sevnice Nada Černič, iz Izole Goran Filipi, iz Ljubljane Franjo Frančič, iz Gornje Radgone Jelka Kosi, iz Kopra Ingrid Lemut, s Prevalj Rudi Mlinar, iz Starega trga pri Ložu Milena Ožbolt, iz Šentjerneja Jože Saje, iz Celja Polona Selie, iz Sežane David Terčon, iz Maribora Dejan Verčič, iz Stanjevcev Milan Vincetič, iz Kranja Zlata Volarič in iz Hrastnika Alojzija Zupan. V kulturnem domu v Lenartu je predstavila recitatorska skupina DPD Lenart tekste izbranih avtorjev, pogovor z avtorji pa sta vodila Peter Božič in Tone Kuntner. Govorili so o vprašanju literarne kritike in mentorstva ter o reviji Mentor. Tone Kuntner je na prireditvi prebiral tudi svojo prozo.

Deseto republiško srečanje pisateljev in pesnikov začetnikov je bilo 13. in 14. februarja 1982 v Gradišču v Slovenskih goricah. Med štiriinosemdesetimi avtorji iz Slovenije in zamejstva, ki so poslali svoje prispevke na objavljen razpis, so območne žirije izbrale na območnih srečanjih v Radovljici, na Ptuju, v Trbovljah, v Dravogradu, v Ljubljani-Bežigrad, v Novi Gorici in v Novem mestu enajst avtorjev, in sicer: iz Mežice Ingrid Falnoga, iz Nove Gorice Majdo Furlan, z Raven na Koroškem Karla Kreviha, iz Hrastnika Vido Logar, iz Poljan nad Škofjo Loko Borisa Pintarja, iz Brestanice Lilijano Potisk, iz Šoštanja Petera Rezmana, iz Kobarida Mira Skubina, iz Lenarta Bredo Slavinec, iz Begunj na Gorenjskem Miroslavo Škerl - Ozmec in iz Kranja Darjo Teran. Vendar se je udeležilo srečanja le osem mladih avtorjev, prišli pa so tudi nekateri drugi literati, ki so nastopili na prejšnjih srečanjih. V kulturnem programu, ki je bil posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku, so nastopali ob domačem pevskem zboru, osnovnošolcih tudi udeleženci iz preteklih srečanj s svojimi prispevki. Sestavni del srečanja je bil tudi tokrat posvet; na njem so se zbrali avtorji in uredniki ter člani uredniških odborov slovenskih literarnih revij in časopisov. Govorili so o možnostih literarnega ustvarjanja in objavljanja. Pogovor je vodil mariborski literat in novinar Franc Forstnerič. Na tem posvetovanju so sprejeli več sklepov, najpomembnejša sta bila sklep o bodočem tesnejšem sodelovanju med literarnimi revijami in mladimi avtorji ter sklep, da se ponovno prouče možnosti za ustanovitev književne mladine Slovenije, institucije, ki bi delovala po načelih glasbene mladine. Deseto srečanje se je končalo z literarnim nastopom izbranih avtorjev za to leto in ogledom pripravljene razstave

“Deset srečanj”, ki je bila postavljena v Kulturnem domu, ter s podelitvijo nagrad in priznanj mladim literatom; posebna priznanja Zveze kulturnih organizacij Slovenije so dobili še pobudniki teh srečanj, za njihovo delo in trud pri razvijanju in spodbujanju literarnega gibanja, in sicer: Slavko Štefanec, Drago Lipič, Evgen Jurič, KUD Ernest Golob-Peter in Občinski odbor zveze socialistiene mladine Slovenije Gradišče v Slovenskih goricah.

Na enajstem srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov, ki je bilo februarja 1983, je spregovoril pisatelj in dramatik Franček Rudolf o svojem delu devetnajstim mladim avtorjem, ki so bili izbrani od žirije na območnih srečanjih v Radovljici, na Ptuju, v Tolminu, v Izoli, v Trebnjem, v Velenju, v Hrastniku, v Ljubljani-Moste-Polje in v Slovenj Gradcu. Srečanja so se udeležili naslednji mladi literati: z Bleda Jana Beravs, iz Metlike Jani Bevk, iz Bovca Tomaž Flajs, iz Maribora Borut Gombač, s Sladkega Vrha Zofka Krapša, iz Trbovelj Roman Kukovič, iz Trsta Zlatka Obid Lokatosa, iz Šmartna ob Paki Vojko Petek, iz Ljubljane Silvester Plotajs, iz Cerkelj na Gorenjskem Mira Remic, iz Velenja Vlado Repnik, iz Kruševca Stojan Ržek, iz Slovenj Gradca Gertruda Smolenik, iz Kobarida Zlatko Smrekar, iz Ilirske Bistrice Albin Šestan, iz Petrove Nevenka Šivavec, iz Ljubljane Viki Voglar, iz Podvelke Dragica Zavratnik in iz Maribora Igor Žiberna. Na razpis za to srečanje je poslalo svoje prispevke sto šestintrideset avtorjev iz Slovenije in zamejstva.

Na literarni razpis za dvanajsto republiško srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov je poslalo svoje prispevke sto pet avtorjev iz Slovenije in zamejstva. Za osrednje srečanje, ki je bilo 10. in 11. marca 1984 v Lenartu in Gradišču v Slovenskih goricah, so izbrale območne žirije na območnih srečanjih v Ljubljani, v Radovljici, v Izoli, v Sežani, v Lendavi, v Sevnici in v Hrastniku med poslanimi teksti devet avtorjev. Na srečanje so bili povabljeni: iz Maribora Andrej Adam in Boris Kuntner, iz Kopra Ksenija Mahne, iz Železnikov Rozalika Mohorič, iz Izole Karmen Potokar, z Jesenic Elizabeta Stefanciosa, iz Šoštanja Ivo Stropnik in iz Nove Gorice Frane Tomšič. Udeleženci so tokrat nastopili na literarnem večeru v Voličini, v lenarški osnovni šoli pa so se srečali s pesnikom Borisom A. Novakom. Na posvetu so se sestali z uredniki zbirke Mladinske knjige, Pota mladih, priloge Mladine Mlada pota in revije Mentor.

Leta 1985 so izbrale žirije na osmih območnih srečanjih, ki so bila v Mariboru, v Škofji Loki, na Ravnah na Koroškem, v Krškem, v Ribnici, v Velenju in v Izoli, med teksti sto sedeminšestdesetih avtorjev iz Slovenije in zamejstva trinajst literatov, in sicer: iz Portoroža Aleša Dobravca, iz Občin pri Trstu Draga Gorupa, iz Ljubljane Alenko Jensterle, iz Krškega Marijo Kalčič Mitrič in Bojano Kopina, iz Celja Matejo Komel, iz Velenja Andreja Krevzal, iz Murske Sobote Ota Küzmiča, iz Škofje Loke Vlada Pirca, iz Maribora Polono Pivec in Dragana Potočnika, iz Borovnice pri Ljubljani Barbaro Rot in iz Tolmina Boruta Rutarja. Ti so bili povabljeni na trinajsto srečanje, ki je bilo 30. in 31. marca 1985 v Gradišču v Slovenskih goricah. Organizatorji so se odločili tokrat za spremembo datuma, saj so želeli pridobiti tudi druge sodelavce, ki se niso mogli udeležiti teh srečanj zaradi preobremenjenosti v času praznovanja Prešernovega dne.

Denis Poniž je zapisal v spremni besedi publikacije PRVE STOPINJE, v kateri je objavljen izbor tekstov udeležencev trinajstega srežanja pesnikov in pisateljev začetnikov, naslednje: “Nedvomno je res, da vsakdo od predstavljenih trinajstih avtorjev že oblikuje - kolikor se da presoditi po skromni količini besedil vsakega posebej - svojo literarno podobo v pomenskem polju; manj ali skoraj nič je slogovnih posebnosti, ki šele zaznamujejo rast nove izraznosti. Je tudi to dejstvo posledica padanja splošne izobrazbene ravni materinega jezika? A vendar Mateja Komel, Dragan Potočnik, Borit Rutar in še posebno Drago Gorup odpirajo s svojimi besedili vprašanja, ki ne bodo ostala brez odgovora. Četudi so danes postavljena tako, da jih bo kdo nemara še preslišal. A to je lahko samo vprašanje časa. Z nekaterimi od sogovornikov se bomo na literarnih srečanjih še srečali.” Na tokratnem srečanju je bila kakovost literarnih prispevkov zelo visoka.

Po končanem trinajstem republiškem srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov se je odbor za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije odločil, da srečanja ne bodo več samo v Gradišču, temveč v različnih slovenskih krajih. Tako je bilo štirinajsto srečanje junija 1986 v Ljubljani. Med triindevetdesetimi avtorji, ki so poslali svoje tekste na razpis, so izbrale območne žirije na šestih območnih srečanjih v Ajdovščini, v Gornji Radgoni, v Črnomlju, v Šmarju pri Jelšah, v Kranju in v Grosupljem petnajst avtorjev, in sicer: iz Grosuplja Iva Frbežana, iz Šmarij pri Jelšah Franjo Grčar, iz Celja Marto Ivačič in Sonjo Trstenjak, iz Petrovcev Srečka Kalamarja, iz Komna Mirana Kovačiča, iz Žabnice Tomaža Križnarja, iz Tolmina Majo Kozej in Jožka Štucina, iz Črnomlja Lojzko Puhek in Mašo Roth, iz Kroga pri Murski Soboti Franca Rajnerja, iz Nabrežine pri Trstu Tatjano Rojc, iz Litije Zvezdano Rupnik in iz Kočevja Vido Škrabar. Besedila avtorjev, ki so bila izbrana za to srečanje, je izdala Zveza kulturnih organizacij Slovenije v Prvih stopinjah.

Petnajsto srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov je bilo 30. in 31. maja 1987 v Lenartu. Območne žirije so izbrale na sedmih območnih srečanjih v Domžalah, v Slovenj Gradcu, v Vinici, v Sežani, v Velenju in v Rušah med sto enaindvajsetimi avtorji, ki so poslali svoje tekste na objavljen razpis, dvanajst literatov. Tako so bili povabljeni na srečanje v Lenart in na Zavrh naslednji mladi literati: iz Ljubljane Marjeta Bogataj, Smiljana Legradič in Nelly Schuster, z Raven na Koroškem Marjeta Cigler, iz Domžal Jure Drljepan, iz Celja Zoran Pevec, iz Stročje vasi pri Ljutomeru Klaus Dieter Požgan, iz Pirana Ivan Simonič, iz Kostanjevice na Krki Jasna Srel, iz Predvora Tatjana Trontelj, iz Spodnjih Škofij Nataša Velikonja in iz Maribora Petra Vide. V Mentorju omenja Milena Blažič bistvene značilnosti prispevkov petnajstega republiškega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov; med drugim piše, da se prispevki pojavljajo na dveh ravneh, in sicer: na vsebinski ravni obstajajo podrobnosti med motivi, temami in idejami ter na formalni ravni - zgradba je večidel lirska, redkeje epska, izjemoma pa dramska.

Šestnajsto republiško srečanje pesnikov in pisateljev je bilo junija 1988 v Domžalah. Na razpis za to srečanje je poslalo svoje tekste sto triindvajset avtorjev. Območna srečanja so bila v Rušah, v Radovljici, v Dravogradu, v Ilirski Bistrici, v Črnomlju in v Ljubljani. Območne žirije so izbrale za srečanje v Domžalah devetnajst mladih avtorjev; ti so bili: iz Anhovega Nataša Blažič, iz Ljubljane Vida Hočevar in Igor Kofol, iz Radelj ob Dravi Darja Kniplič, iz Laškega Franci Oplotnik in Zoran Sunajko, iz Velikih Lašč Ana Porenta Rigler, iz Slovenj Gradca Jani Rifel, iz Mežice Peter Sep in Janko Škorjanc, z Jesenic Nada Sever, z Bleda Zorica Šolar, iz Ernomlja Peter Šujica, iz Murske Sobote Marjan Tinev, iz Kamnika Metka Tušar, iz Krškega Jožica Vogrinec, iz Kidričevega Sonja Votolen in iz Ajdovšeine Cvetka Žgavec ter Vojka Žgavec.

V Novi Gorici je potekalo 2. in 3. junija 1989 sedemnajsto republiško srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Za to osrednje srečanje so pripravile občinske zveze kulturnih organizacij v Murski Soboti, v Laškem, v Cerknici, v Škofji Loki, v Kopru in v Vinici območna srečanja, na katerih je sodelovalo s svojimi prispevki sto dvainpetdeset avtorjev. Med temi so izbrale območne žirije štirinajst mladih literatov. V Novi Gorici so se tako predstavili: iz Domžal Sonja Cvjetinovia, iz Škofje Loke Matej Demšar, Aleš Dežman, iz Ljubljane Andreja Dobrun, Irena Merela in Katarina Predovnik, iz Kopra Andrej Funa, iz Ajdovšeine Leon Marc, iz Sežane Mateja Razboršek in Magdalena Svetina, s Hajdine Samo Strelec, iz Mirna Borut Suban, iz Mežice Štefan Šumah in iz Šentvida pri Stični Jelka Zaletel.

Kobarid je bil gostitelj osemnajstega republiškega srečanja mladih pesnikov in pisateljev začetnikov. Na šest območnih srečanj, ki so bile v Idriji, v Cerknici, v Šmarju pri Jelšah, na Ptuju, v Trebnjem in v Kamniku, se je prijavilo sto enainštirideset avtorjev; med temi so območne žirije izbrale trideset prispevkov, katere je nato pregledala še osrednja žirija v sestavi Vlado Žabot in Darko Komac z namenom, da bi bili teksti oziroma njihovi avtorji bolj izenačeni in da kvaliteta ne bi bistveno nihala. Žirija je izbrala: iz Tolmina Aleša Cveka, iz Kamnika Nejko Drolec, iz Spodnje Idrije Barbaro Kacin, iz Zreč Heleno Kangler, iz Maribora Aljanko Klajnšek in Danijelo Müller, iz Begunj Bernarda Mareda, iz Idrije Roberta Pajerja, iz Ljubljane Tomaža Pavenika in Boruta Pluta. Svoja dela so predstavili udeleženci z recitalom pred Gregorčičevo hišo v Vrsnem.

Naslednje devetnajsto srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije je bilo 18. novembra 1991 v Ljubljani. Na literarni natečaj Zveze kulturnih organizacij Slovenije je poslalo svoje prispevke sto dvaintrideset pesnikov in pisateljev. Kakor prejšnje leto so tudi v tem letu pregledale tekste najprej območne žirije na območnih srečanjih v Kranju za Gorenjsko, v Cerknici za ljubljansko območje, v Novem mestu za Dolenjsko, v Murski Soboti za Prekmurje, v Ilirski Bistrici za Primorsko in v Žalcu za Štajersko. V ožji izbor je prišlo štiriindvajset avtorjev; najboljše izmed njih je nato izbral za osrednje srečanje republiški selektor dr. Denis Poniž. Tako so se na prireditvi, ki je bila v okviru Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu, javno predstavili: Andreja Rifla - Felana iz Kamnika, Žurža Strsoglavec iz Celja, Samo Rugelj iz Ljubljane, Matjaž Šalej iz Velenja, Patricija Vinšek iz Ilirske Bistrice in Tjaša Žgavec iz Prestranka.

Za dvajseto republiško srečanje mladih pesnikov in pisateljev iz Slovenije in zamejstva, ki je bilo 25. in 26. septembra 1992 na Štatenbergu, so izbrale območne žirije na območnih srečanjih v Ilirski Bistrici, v Velenju, v Trebnjem, v Ljubljani-Bežigrad, v Ljutomeru in v Radovljici izmed prijavljenih sto sedeminšestdesetih avtorjev sedemindvajset. Še ožji izbor pa je nato naredil republiški selektor Feri Lainšček, in sicer je izbral: Romano Cevc iz Medvod, Barbaro Kranjc iz Središča ob Dravi, Mateja Kranjca iz Celja in Miloša Židanika iz Maribora. Pisatelj Feri Lainšček je zapisal v svojem Poročilu o branju zakaj je izbral omenjene avtorje; v njem tudi piše, da so ga navdušile pesmi Mateja Kranjca, in da je “odkril” pesnika, ki ga bo še želel brati.

Na literarni natečaj za enaindvajseto republiško srečanje mladih pesnikov, pisateljev, dramatikov in esejistov je poslalo svoje prispevke več kot dvesto avtorjev iz Slovenije in zamejstva. Zbrali so se na sedmih območnih srečanjih, in sicer: v Grosuplju za ljubljansko območje, v Bohinjski Beli in Jami pod Babjim zobom za Gorenjsko, v Lendavi za Prekmurje, v Mariboru za Štajersko, v Slovenj Gradcu za Koroško, v Krškem za Dolenjsko in v Ilirski Bistrici za Primorsko. Območne žirije so na teh srečanjih izbrale sedemindvajset avtorjev, izmed njih pa sta nato izbrala republiška selektorja pesnika, pisatelja in dramatika Goran Gluvie in Ivo Frbežar enajst najboljših avtorjev. Osrednjega republiškega srečanja so se tako udeležili: Marjeta Angerer iz Kottmansdorfa - Kotmara vas iz Avstrije, Miran Babič iz Hoč, Dušan Čater iz Celja, Alenka Jovanovski iz Štor, Maja Murnik iz Ljubljane, Urša Rotma iz Maribora, Franci Slapnik iz Ljubljane, Aleš Štegar iz Desternika, Tana Oblak iz Vrhnike in Domi Vrezec iz Kranja.

Gostitelj dvaindvajsetega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov so bile 3. decembra 1994 Ruše. Na tokratni literarni razpis Zveze kulturnih organizacij Slovenije je poslalo svoje prispevke sto triintrideset avtorjev. Območna srečanja so bila v Murski Soboti, na Ravnah na Koroškem, v Ilirski Bistrici, v Kočevju, v Domžalah in v Ljubljani-Bežigrad. Člani območnih žirij, in sicer: Milan Vincetič, Aleš Šteger, Zdenko Kodrič, Franci Šali, Ines Cercol Bavear, Boža Brecelj, Uroš Zupan in Valentin Duša, so predlagali republiškemu selektorju Tomažu Šalamunu 29 avtorjev. Izmed njih je izbral Tomaž Šalamun enajst. Na zaključnem srečanju v Rušah so sodelovali s svojimi prispevki: iz Ljubljane Barbara Zajc in Mateja Zavrl, iz Idrije Gorazd Trušnovec, iz Nove Gorice Nace Novak, iz Ilirske Bistrice, Primož Raspor, iz Cerkelj Katja Gotvajnova, iz Železnikov Tomaž Šturm, iz Mengša Anže Peršin, iz Maribora Jasmina Bedrač, iz Tišine Mark Kren in iz Radelj ob Dravi Miha Moškon. Ob objavljenih prispevkih nagrajenih avtorjev navaja revija Mentor tudi nekaj citatov iz zapisnikov članov žirij; od teh naj omenimo le misel Milana Vincetiea: “... Prav izbrani avtorji dokazujejo, da so že zdavnaj prerasli prve korake v prostor literature (poezije), njihova izpoved ter ponavadi ekspresivne podobe so že dokaj izklesane; upravičeno menim, da nekateri avtorji zares obetajo.”

Za triindvajseto srečanje mladih pesnikov in pisateljev so bila organizirana tri območna srečanja: za Štajersko, Prekmurje in Koroško 6. oktobra 1995 v Lenartu (33 avtorjev), za Gorenjsko 20. oktobra v Kamniku (24 avtorjev) in za Dolenjsko 10. novembra v Ribnici (18 avtorjev). Člani območnih žirij, to so bili Feri Lainšček, Marjan Pungartnik, Breda Podbrežnik Vukmir, Marko Kumer, Vaclav Jarm in Marjana Starc so predlagali glavnima selektorjema Marku Kravosu in Marjanu Tomšiču triinštirideset avtorjev, izbrala sta dvanajst najboljših, in sicer: iz Murske Sobote Karla Turnerja, iz Mute Majo Osrajnik, z Jesenic Marjano Srčič, iz Radomelj Katjo Paladin, iz Ljubljane Marjanco Mihelič , Marijo Mojco Terčelj in Bojano Dragoš, iz Celja Vesno Novak, iz Dobrovega Denisa Simeiča, iz Sežane Alenko Kompare, iz Velenja Barbaro Vogrinec in iz Radeč Manco Pintarič, V Mentorju navaja Marjan Tomšič značilnosti poslanih prispevkov za to srečanje in pravi, da so bistvene značilnosti večine prispevkov zrelost in suverenost, lahkotno tkanje ter inteligenca.

Na štiriindvajseti literarni natečaj Zveze kulturnih organizacij Slovenije so poslali svoje prispevke sto trije avtorji, ki so predstavili svojo poezijo, prozo in dramatiko na območnih srečanjih v Škofji Loki, v Rušah, v Ljubljani in v Kanalu. Obmoene žirije in republiški selektor Milan Dekleva so izbrali za republiško srečanje deset najboljših avtorjev; to so bili: iz Ljubljane Urša Jernejc, Nataša Peteršin in Irma M. Plajnšek, iz Maribora Aleš Kop in Danilo Klavžer, iz Cola Valentina Srebot, iz Raven Tatjana Strmenik, iz Kopra Damjan Japelj, iz Ljubljana-Polje Marko Budiša in iz Raven na Koroškem Aleksandra Stermec Perovec. Javnosti so se predstavili 21. in 22. septembra 1996 v Rušah. Pesnik Milan Dekleva nam v reviji Mentor navaja svoje vtise v zvezi z izbranimi literarnimi teksti. Preseneea ga, da so besedila kvalitetna in da med njimi ni zaečtniškega sprenevedanja ter površnega koketiranja z jezikom; vsa besedila so odsev resne bivanjske krize, torej problematičnosti sodobnega posameznika v zatemnjenem svetu. Neiskrenosti - v poetizaciji omenjene krize - mladim literatom ni moč očitati.

Petindvajseto srečanje pesnikov in pisateljev zaečtnikov bo letos ponovno v Trojici v Slovenskih goricah, kjer se tržani veselimo srečanja z njimi in pripravljamo razstavo o dosedanjih srečanjih.

 


[Stran NAZAJ][Nadaljevanje ni mogoce]