Rommel je bil eden najsposobnejših nemških generalov med drugo svetovno vojno. Udeležil se je že prve svetovne vojne in je uspešno vodil nemške čete na soški fronti. Oktobra 1917 je uspešno izvedel izredno zahtevno akcijo za zavzetje Kolovrata in Matajurja, za kar je kasneje prejel visoko odlikovanje. Najbolj pa je znan kot nemški generalfeldmaršal.

Leta 1941 ga je Hitler z vojsko poslal v severno Afriko na pomoč italijanski vojski, ki se je borila proti Britancem. Vodil je t.i. Afriški korpus. Izkazal se je za zelo sposobnega za vodenje vojaških operacij v puščavi. Zaradi izjemne iznajdljivosti je dobil vzdevek "puščavski lisjak". V bojih proti britanski vojski je dosegel več vojaških uspehov. V znani bitki pri El-Alameinu pa ga je oktobra 1942 premagal britanski feldmaršal Montgomery.

Afriški korpus se je umaknil v Tunizijo, kjer se je naslednjega leta vdal. Že pred vdajo je Rommel zapustil Afriko. Njegova naslednja pomembna naloga je bila obramba t.i. atlantskega zidu pred morebitnim izkrcanjem zavezniške vojske. Leta 1944 je bil prisiljen napraviti samomor, ker je bil osumljen, da je vedel za poskus atentata na Hitlerja.