Mussolini je bil vodja fašistične stranke v Italiji in njen dolgotrajni diktator. Med prvo svetovno vojno se je zavzemal za vstop Italije v vojno na strani antante. Sodeloval je v bojih na soški fronti in bil ranjen. Začetki fašizma segajo v leto 1919, ko je nastalo gibanje "fasci di combattimento" (zveza bojevnikov). Leta 1920 so se v Italiji začeli hudi nemiri med delavci. To je izkoristil Mussolini in Italiji obljubil rešitev in mir. 28. oktobra 1922 je s pohodom na Rim od kralja Viktorja Emanuela III. izsilil mandat za sestavo vlade.

Začela je nastajati fašistična Italija - totalitarna, enostrankarska država, temelječa na nasilju fašizma. Na čelu države je bil "duce" - Mussolini. V zunanji politiki je kmalu začel z osvajanji - končni cilj je bil ustvariti novo "rimsko cesarstvo". Leta 1935 je italijanska vojska napadla Etiopijo in jo zavzela. Italija se je vmešala v špansko državljansko vojno (1936-39) - v Španijo je poslala vojsko v pomoč generalu Francu. To je bil čas, ko se je Mussolini zelo zbližal s Hitlerjem. 1936 sta podpisala sporazum "Os Rim-Berlin". Aprila 1939 je Italija zasedla Albanijo. Ob začetku druge svetovne vojne Mussolini ni želel vstopiti vanjo. Italijo je razglasil za "nevojskujočo se državo".

A po izredno uspešnem "blitzkriegu" nemške vojske v Evropi, se je Mussolini odločil, da Italija napade Francijo, ko je bila ta že skoraj na kolenih. Oktobra 1940 se je odločil za napad na Grčijo, ki pa ni bil uspešen. V vojni v Afriki je Italija sicer doživela nekaj uspehov, a je morala kasneje poklicati na pomoč Nemčijo. Sile osi, ki jih je vodil Erwin Rommel, so bile premagane in 1943 so se v Tuniziji vdale. Sledilo je izkrcanje zaveznikov na Sicilijo in jug Italije. Postalo je jasno, da Mussolini izgublja vojno, zbujal je nezaupanje.

Julija 1943 ga je veliki fašistični svet odstavil, sledila je aretacija in zapor. Iz zapora so ga po Hitlerjevem naročilu s tvegano akcijo rešili nemški komandosi. Hitler ga je postavil na čelo marionetne "italijanske socialne republike" na severu Italije. Mussolini je brutalno obračunal s svojimi nasprotniki. Ob koncu vojne je poskušal s svojo ljubico Claro Petacci zbežati v Švico, a so ga zajeli italijanski partizani in ga 28. aprila 1945 ustrelili. Na trgu v Milanu so ga mrtvega z glavo navzdol obesili v zasramovanje.