Na 362 metrov visokem hribu,  v Turškem Vrhu na jugu župnije, tik ob hrvaški meji, je bila v drugi polovici 17. stoletja sezidana podružnica sv. Mavricija. Čas nastanka  sklepamo  iz napisa, ki je bil nekdaj viden za glavnim oltarjem ("Ta oltar je leta 1669 postavil Karl Ant. Lüssecher"). V  vizitacijskem poročilu iz leta 1751 je zapisano: Podružnična cerkev sv. Mavricija ima en oltar zaščitnika - revna cerkev.
Kdaj so zamenjali zavetnika Mavricija z Mohorjem in Fortunatom in ga porinili na stranski oltar, ni znano, vsekakor po letu 1782, ko župnik Avguštin še poroča o številu družin in vernikov pri podružnici sv. Mavricija. Morda je bila zamenjava storjena po ustanovitvi Mohorjeve družbe leta 1852  ( v Slomškovem času ), morda je to storil dr. Anton Murko, župnik v Zavrču (1850 - 1860), ki je gotovo sodeloval pri Mohorjevi družbi. 
Cerkev je dolga 15,90 m, široka 6,50m in v dveh obokih dosega višino 6,4m. Zvonik sloni na štirih lesenih stebrih na koru in se za kakih 6m dviga iznad cerkvene strehe.
Podružnica ima  tri oltarje. Glavni je oltar sv. Mohorja in Fortunata, stranski oltar je posvečen prvotnemu zaščitniku Mavriciju. Drugi stranski oltar krasi slika sv. Matija. Oltarji so bili prenovljeni leta 1932. 
Okrog cerkve je bilo nekdaj tudi pokopališče.

Vir: Ivan Pucko, Župnija Zavrč in njenih 550 let 1430 - 1980, "Zrinski" Čakovec, 1980, str. 25 - 26.