Na vzpetini, na nadmorski višini 238 m, desno pred mednarodnim mejnim prehodom med Slovenijo in Hrvaško v Zavrču, leži župnijska cerkev sv. Miklavža. Začetki cerkve še niso povsem raziskani. Že zunanji videz cerkve nakazuje, da ni nastala naenkrat, ampak so jo gradili v več etapah. Prvotna mala gotska cerkev (današnji prezbiterij) je bila zgrajena pred letom 1430. Leta 1691 so jo povečali z današnjim višjim delom, ladjo, in križevo kapelo. Prvotno malo gotsko cerkev pa so verjetno takrat barokizirali.Leta 1735 je bil na zahodni strani že obstoječe povečane cerkve prizidan zvonik. V naslednjih desetletjih vse do danes so cerkev še nekajkrat obogatili z opremo, jo poslikali in jo obnavljali. Cerkev je  kulturno - zgodovinski spomenik, bogato poslikan in opremljen s kipi. Dolžina cerkve je 23m, širina v prednjem delu 6,4m,  v ladji 9,1m, spredaj je visoka 6m, v ladji pa 8,9m. Zvonik je visok 42m. V njem vabita dva zvonova.
Na baročnem nastavku glavnega oltarja je v sredini kip sv. Miklavža, zavetnika župnijske cerkve. Cerkev je najverjetneje posvečena temu patronu zato, ker župnija leži ob toku reke Drave, kjer je bil v preteklih stoletjih zelo razgiban rečni promet, brodarji in splavarji pa imajo za zavetnika sv. Miklavža. Poleg glavnega oltarja so še stranski oltar Srca Jezusovega, stranski oltar lurške Matere božje, oltar v križevi kapeli in daritveni oltar.
Na obzidanem prostoru okrog cerkve je bilo do leta 1815 župnijsko pokopališče, ki so ga tega leta preselili na  sedanje mesto, zahodno od cerkve.
Podružnične cerkve so: podružnica Device Marije nad Zavrčem, podružnica sv. Janeza na Gorenjskem Vrhu, podružnica sv. Mohorja (nekdaj Mavricija) na Turškem Vrhu in podružnica sv. Urbana na Belskem Vrhu, za katero se domneva, da je bila porušena v času jožefinskih reform, danes pa so vidne le še razvaline.

Vir: Nekateri vidnejši kulturno - zgodovinski spomeniki na območju Cirkulan in Zavrča. Projekt zgodovinskega krožka, 1996, mentorica Diana Bohak - Sabath.