Na območju občine Zavrč je šest kapel: Šmerova in Majurova v Turškem Vrhu, kapela pod Švabovim v neposredni bližini gostinsko turistične točke Švabovo, Bimarova kapela, Huzarova kapela in Reinerova kapela.
Če nas pot pelje po grebenu Turškega Vrha v smeri proti  podružnični cerkvi sv. Mohorja, nas neposredno ob asfaltirani cesti najprej "pozdravi" Šmerova kapela.  Nad vhodnimi vrati kapele je keramična napisna plošča s črkami A.T.Š - Anton, Terezija Šmer in letnica 1861- letnica izgradnje. Kapela je bila temeljito obnovljena leta 1999. V kapeli je poslikan strop, poleg razpela in slike sta jo včasih  krasila  kipca angelov, ki pa sta bila pred približno dvajsetimi leti odtujena. 
Vir: Spominsko pričevanje Marije Kokot, Turški Vrh, Zavrč, aprila 2001. Zapisala Sandra Arnejčič, učenka 6. razreda v šolskem letu 2000/01. 
Zanimiva je zaobljuba, zaradi katere je v Turškem Vrhu še ena kapela - Majurova.  Gospodar se je ob obetavni vinski letini 1932 zaobljubil, da bo na hribu stala kapela, če bo  "naprešal" 10000l mošta. Vinska letina je bila še boljša, zato stoji kapela Marije pomagaj.
Kapela kvadratnega tlorisnega prereza ima trikotno pročelje in ravno streho.Notranjost kapele krasi lesen kip Marije z detetom v naročju, izdelan iz enega kosa. Oltar iz hrastovine je bogato okrašen z rezbarijami. Kapela je bila leta 1993 popolnoma prenovljena in ponovno blagoslovljena.
Vir: Nagovor ob ponovni blagoslovitvi kapele 1993. Zapis hrani družina  Ivana Kokota, Turški Vrh, Zavrč ( lastniki kapele). 
Naslednja kapela se nahaja v neposredni bližini gostinsko turistične točke Švabovo. To kapelo je dal zgraditi gospod Schwab okoli leta 1820 -1830, ko je hudo zbolela njegova žena. Zaobljubil se je, da bo dal "spüvati" kapelo Marija pomagaj.
Do nje pridemo, č
e se sprehodimo mimo gospodarskega poslopja, približno 100m  globoko v bukov gozd, po kolovozni poti. Kapela je obnovljena in ima lasten zvonik z zvonom, ki se vzpenja neposredno iz slemena trikapne strehe. 
Nad oltarj
em visi na steni slika Srce Jezusovo. Na oltarju je na sredini razpelo iz lesa, desno od njega je lesen kipec Device Marije, levo pa kipec Marije z detetom. Poslikano je tudi na dveh stebrih podprto, trikotno pročelje kapele.
Vir: Spominsko pričevanje Marije Kojc, aprila 2001. Zapisala  Kristina Vuzem, Hrastovec 1b, Zavrč.
Reinerjeva kapela v Hrastovcu je bila zgrajena leta 1830. Kapela je bila dvakrat obnovljena, prvič leta 1950 in nazadnje 1998, ko so bili restavrirani tudi kipci. Kapela je služila za bogoslužje, spovedovanje in za  mesto prinašanja k žegnju.
Osrednja figura notranjosti kapele je Marija z detetom in angeloma ob sebi. Zanimivost te skulpture je, da gre za tako imenovano "črno Marijo" - poznano iz cerkve Marije Bistrice na Hrvaškem. Zgodba govori o požigu cerkve. Kljub temu, da požar ni prizanesel zgradbi, se je lesena skulptura Device Marije z detetom ohranila - pooglenela, vendar ostala cela.
Vir: Spominsko pričevanje Olge Vapotič, Hrastovec, Zavrč, aprila 2001. Zapisala Amanda Kumer, učenka 6. razreda v šolskem letu 2000/01.
V Hrastovcu, ob hišni številki 150, je značilni križ. Predelu pravijo Mrzli Vrh, ker bi se naj na tem senčnem področju najdlje zadrževal sneg. Zaradi tega bi naj bil kip Device Marije, ki je izpod kipa Jezusa obut (obuta Marija). Ali je temu res tako, se zaradi sedanjega stanja obeh kipov ne da oceniti.
Križ je postavljen kot obeležje nesreče, ki se je zgodila pri spravljanju lesa, ko se je na moškega prevrnil voz s konjsko vprego. Kdaj je bil postavljen, nam zaenkrat ni uspelo odkriti, zadnjič pa je bil obnovljen leta 1974.
Vir: Spominsko pričevanje Marije Juršek, Hrastovec, Zavrč, aprila 2001. Z njo se je pogovarjala Katja Notersberg, učenka 7. razreda v šolskem letu 2000/ 01. 
Bimarova  kapela stoji neposredno ob cesti, ki vodi od Švabovega mimo Bimarovega proti Velikemu Vrhu, kjer se nahajajo ruševine nekdanje podružnične cerkve sv. Urbana. Od tu se spusti proti gradu Borl in od tam proti reki Dravi ali bolje mostu čez njo.
Kapela ima zidani zvonik z odprtino, v kateri je v preteklosti bil nameščen zvon. Na vrhu zvonika je kamniti križ, pod omenjeno odprtino v zvoniku oziroma nad obokanim vratnim okvirjem je grb z letnico 1855. 
Če pa našo radovednost vzpodbudi iz peščenjaka zidano stebrno znamenje z, v  steno vgrajenim razpelom ob robu gozda, ki meji na Bimarovo, potem lahko nadaljujemo pot po makadamski cesti do prvih domačij. Od tu naprej pa se spustimo
po kolovozni cesti in na križpotju za veliko lipo bomo našli Huzarovo kapelo.
Kapela  je v zelo slabem stanju in je potrebna temeljite prenove. Ostanki okraskov  fasade pričajo o njeni  nekdanji lepoti. Na vhodu še visijo umetelno kovana okrasna vratca, na steni v notranjosti je še dobro ohranjena plošča z napisom s škropilnico (posodo za posvečeno vodo). Na omenjeni plošči piše: Bogu v čast zgrajeno leta 1896 Simon in Babette  Hutter.  Pri bližnji hiši (Hrastovec 138) še hranijo oljno sliko na platnu, ki so jo "rešili" pred propadom, vendar je v zelo slabem stanju.
Opisal: Ivo Zupanič, marca  in aprila 2001. 


Opomba: V zapisu sem uporabljal imena,  kakršna so v rabi danes. Čeprav je verjetno Huzarova kapela, sodeč po napisni plošči Huttarova. Ko govorimo o Bimarih,  gre za družino Wibmer... Danes za kapele skrbe družine, ki so ali pa niso v sorodu z graditelji kapel, kar bo v prihodnosti verjetno vzrok za spremembo nekaterih imen kapel.