O nastanku te podružnice je ohranjena legenda, ki bi lahko osvetlila postavitev te cerkve v Zavrču, tako blizu župnijske. Na nek Marijin praznik so splavarji pluli po Dravi in je med delom na splavu eden od splavarjev utonil. V tem so preostali tovariši videli božjo kazen, ker so splavarili na Marijin praznik. V zadoščenje za ta greh in kot prošnjo za varstvo v bodoče, so zgradili cerkev Mariji v čast.
Cerkev je za splavarje na res primernem mestu, saj jo je videti po Dravi od Ptuja. Od župnijske cerkve je proti severozahodu oddaljena kakih deset minut zmerne hoje. Od nje je prelep razgled po celem Ptujskem polju, na Veliko Nedeljo, Ormož, Hum in preko varaždinske ravnine tja do Čakovca.
Zidavo te cerkve se postavlja najkasneje v drugo polovico 16. stoletja. Okrog leta 1700 je bila  prvotni cerkvi dozidana baročna kapela, imenovana rožnovenska.
Je krasna poznogotska stavba z rebrastim stropom in lepim gotskim stranskim vhodom "Oslov hrbet".
Dolga je 19,2m, v prezbiteriju široka 5,1m, v ladji pa 7m, višina celotne cerkve do rebrastega oboka pa je 7,3m.Štirioglati zvonik,  visok 35 m, ima s pločevino krito  piramidasto streho.
Oglejski vizitator omenja (leta 1751) štiri oltarje, kolikor jih je še danes in razen enega so posvečeni istim zavetnikom. Glavni je oltar Device Marije. Stranski oltar sv. Urbana je bil ob omenjeni vizitaciji še oltar sv.Treh kraljev. Drugi stranski oltar je oltar sv. Antona puščavnika. V kupolasto obokani kapeli je baročni oltar rožnovenske Matere božje.
Stavba je zaščitena kot kulturnozgodovinski spomenik.

Vir: Ivan Pucko, Župnija Zavrč in njenih 550 let 1430 - 1980, "Zrinski" Čakovec, 1980, str. 20 - 23.