Tam, kjer dosežejo vinorodne Haloze najsevernejšo točko, ki jo oklepa od Ptuja skozi Markovce pritekajoča reka Drava in se v številnih rokavih razlije proti Ormožu in Varaždinu, tam, kjer je doma najboljše haloško vino, kjer se Haloze začnejo iztekati v ravnino proti hrvaškemu Zagorju, kjer se slovenski živelj meša s hrvaškim, je v devet naselij ( Zavrč, Hrastovec, Goričak, Drenovec, Turški Vrh, Pestike, Korenjak, Belski Vrh in Gorenjski Vrh) razsejana občina Zavrč.
Na severu jo v svoj objem oklepa Drava, na vzhodu in jugu meji na Hrvaško, na zahodu pa na župnijo sv. Barbare v Halozah – Cirkulane z gradom Borl.
Če se postavimo na najvišjo severno točko župnije pri podružnični cerkvici Device Marije in se ozremo proti jugu, vidimo z gozdovi poraslo gričevnato pokrajino, nasprotno pa, če pogledamo s 362m visokega griča, kjer je podružnica sv. Mohorja (nekdaj Mavricija ) proti severu, ne vidimo skoraj nič drugega kot prekrasno ležeče in obdelane vinograde.

Vir: Ivan Pucko, Župnija Zavrč in njenih 550 let 1430 - 1980, "Zrinski" Čakovec, 1980, str. 5, 6.