Maks Furjan (1904 - 1993), gledališki in filmski igralec, se je rodil v Goričaku. Kot mizar je delal v mariborskih železniških delavnicah. Od leta 1921 je obiskoval dramatično šolo M. Skrbinška, kasneje R. Pegarca. V letih 1929 - 36 je bil angažiran v Narodnem gledališču v Mariboru, naslednjo sezono je igral v Osijeku, leta 1937 - 41 v Skopju, 1941 - 43 v Hrvatskem narodnem gledališču v Zagrebu, od 1947 do upokojitve 1962 v drami SNG v Ljubljani. 
Realistično usmerjena gledališka učitelja sta oplemenitila njegovo prvinskost in mu pomagala razviti mnoge oblikovalne možnosti od burkaštva in grotesknega komedijantstva do suhe komike in tragiškega, tudi demonskega izpovedovanja. Zelo učinkovito je oblikoval tudi manjše vloge. Njegove pomembnejše vloge so: Herman (B.Kreft, Celjski grofje); Oront, Tartuffe (Moli`ere, Ljudomrznik, Tartuffe); Saljoni (A.P.Čehov, Tri sestre); Pater Timotej (N.Machiavelli, Mandragola); Jure Krefl (I.Potrč, Lacko in Krefli); Župnik, Krnec (Cankar, Hlapci, Kralj na Betajnovi).
Veliko je igral na radiu in televiziji (Kajfež v igri O. Župančiča, Noč na verne duše, liki v nadaljevankah VOS in Dekameron) in v filmih (Svet na Kajžarju in Dolina miru režiserja F.Štiglica, Samorastniki režiserja I.Pretnarja, Kala režiserjev A.Hienga in K.Golika, Ubij me nežno režiserja B.Hladnika).
Bil je predavatelj za gledališko šminko na AGRFT v Ljubljani. Dobil je nagrado Borštnikov prstan.

Vir: Enciklopedija Slovenije, 3: Eg-Hab, Mladinska knjiga Ljubljana, 1987.