V Zavrču je razgibano društveno in družabno življenje. Prebivalci se povezujejo v različna društva: Kulturno umetniško društvo Maksa Furjana, Športno društvo, Društvo upokojencev, Turistično društvo, Društvo čebelarjev, Planinsko društvo. Za področje zaščite in reševanja skrbi Prostovoljno gasilsko društvo.  Neokrnjena narava nudi zavetje divjadi, za katero skrbi Lovska družina Zavrč. 
Kulturno društvo
Za obdobje od leta 1918 ne obstajajo zapiski in druga dokumentacija, saj se je vse več ali manj odvijalo, po pričevanjih gostilničarke Anice Težak, v njihovih gostinskih prostorih. Tako so imeli od leta 1918 proslave ob raznih praznikih.
Kulturno umetniško društvo pa deluje nekako od obdobja takoj po drugi svetovni vojni. Približno leta 1962 so zgradili večnamensko dvorano, ki jo je v veliki meri dal zgraditi Kmetijski kombinat Ptuj. Ta dvorana se je uporabljala kot večnamenska dvorana in kot kinodvorana. Sestavljen je bil upravni odbor, ki je skrbel za vsa dogajanja okrog kina in tudi ostalih prireditev do leta 1993. Tega leta so se občani Zavrča odločili za poživitev kulturne dejavnosti, zato so ustanovili Odbor za kulturo in prosveto, leta 1994 pa Kulturno - umetniško društvo Maksa Furjana.
Osnovna dejavnost društva je širjenje ljubiteljske kulturne dejavnosti na vsa področja javnega življenja v Zavrču. Kulturno dejavnost so zaznamovali razni kulturniki, ki so pomembno vplivali na mejnike kulturnega življenja v Zavrču.
Pomembni mejniki v razvoju kulturnega društva:
1918 – prvi zametki kulturne dejavnosti.
1962 – zgrajena je prva večnamenska dvorana.
1981-1982 – prenova večnamenske dvorane.
1980 – prvi krajevni praznik (19. september).
1981 – gostovanje Maksa Furjana.
1982 – srečanje pevcev in godbenikov.
1991, 1992, 1993 – dogodki povezani z odlaganjem jedrskih odpadkov in kulturna oddaja, ki je bila usmerjena proti odlagališču jedrskih odpadkov.
1994 – odkritje spominske plošče Maksu Furjanu.
1996 – predstavitev pesniške zbirke  Petra Vesenjaka z naslovom: V miru rasti žitni klas.
1997 – srečanje ljudskih pevcev in godcev iz celotnega ptujskega področja.
Gasilsko Društvo
Gasilsko društvo ima korenine svojega delovanja že daleč nazaj. Prvi zapisi, ki so v sosednji Hrvaški in sicer v Vinici, segajo nekje v leto 1939. Uradno je gasilsko društvo vpisano v register Gasilske zveze Slovenije 15. avgusta leta 1941. Ustanovitelji so bili nekateri zanesenjaki iz Zavrča, Hrastovca, Goričaka in drugih vasi, ki spadajo v današnjo občino Zavrč.
Tudi pri tem društvu so vidni vzponi in padci, ki so kreirali delovanje društva, pa vendar lahko rečemo, da je aktivnost in zaznavnost v kraju bila vedno zadovoljiva.
Osnovna naloga društva je protipožarna zaščita in varnost občanov, varovanje njihovega premoženja pred požarom ter seveda reševanje ljudi in stvari ob nesrečah. Društvo pa se je vseskozi zavzemalo za izobraževanje svojih kadrov.
Pomembni mejniki v razvoju gasilskega društva Zavrč:
 15. avgust 1975 – nabavljen gasilski prapor in predan svojemu namenu.
  4. julij 1980 – nabavljen novi orodni avtomobil TAM 755 in Tomosova črpalka ter predaja svojemu namenu.
  9. avgust 1980 – ustanovljena prva trojka Korenjak; 3. julij 1982 – trojka v Goričaku; 23. julij 1983 – trojka Hrastovec.
26. oktober 1985 – kupljena stara cisterna TAM 110 in predana svojemu namenu.
Leta 1993 kupljena nova avtocisterna s pomočjo Občinske gasilske zveze.
20. november 1995 – nabavljena nova oprema ( UKV, škornji…).
 22. februarja 1997 – sprejet sklep o pristopu v Gasilsko zvezo Ptuj.
Športno društvo Zavrč
Športno društvo Zavrč je bilo ustanovljeno 12. aprila leta 1969 pod imenom Športno društvo Bratstvo Zavrč. Takrat so sprejeli pravila in opravili volitve v organe društva. Osnovna naloga društva je bila rekreacijskega značaja. Društvo je tudi sodelovalo na raznih tekmovanjih v bližnjih krajih. Največje zanimanje za šport je bilo pri mladini, predvsem pri nogometu, troboju in krosu. Tekmovali pa so  tudi v šahu in odbojki. Vsa tekmovanja so bila naporna, predvsem zaradi neustreznih vadbenih pogojev. Športne turnirje so organizirali tudi v Zavrču. V letu 1977 so sodelovali poleg takratnih ekip občine Ptuj tudi sosednji Hrvati.Tako je športno društvo skrbelo za ohranjanje dobrih sosedskih odnosov.
Pomembni mejniki v razvoju športnega društva:
1969 – ustanovitev Športnega društva (12. april).
1976 – organizacija tekmovanja v streljanju z malokalibrsko puško.
1977 – organizacija več turnirjev v malem nogometu.
 1978 – organizacija nogometne šole.
Športno društvo je aktivno še danes v približno enakem obsegu kot skozi vsa leta.
Lovska družina Zavrč
Lovska družina deluje že od leta 1947, čeprav točen datum ustanovitve ni znan. Ve se, da se je skupina fantov – ljubiteljev lova, sestala septembra leta 1947 v Turškem Vrhu, na domačiji Antona Budigana in takrat naj bi bilo ustanovljeno društvo.
Po končani 2. svetovni vojni so bile razmere v lovstvu izredno težke, zato je prihajalo do raznih pobud in priporočil. Lovci niso bili izobraženi, ni bilo znanja o novih predpisih, stare navade pa so bile zakoreninjene globoko v zavesti ljudi. Zaradi tega je bilo okrog leta 1950 premalo članov lovske družine in so se morali priključiti k sosednji lovski družini, ki se je imenovala Lovska družina Cirkulane – Zavrč. Novi zakon o lovu, ki je izšel 8. julija leta 1954, je nekako spodbudil in dal vse možnosti za ponovno ustanovitev samostojne lovske družine. Do tega dogodka je prišlo 26. septembra leta 1954, lovska površina pa je znašala 1830 ha.
Osnovna naloga lovske družine je skrb za naravo, živali, selekcije živalstva na nekem področju in predvsem skrb in ljubezen do narave.
Pomembni mejniki v razvoju lovske družine Zavrč:
1947 – ustanovitev Lovske družine.
1950 – priključitev k lovski družini Cirkulane.
1954 – izid novega zakona o lovu (8. julija).
1954 – ponovna osamosvojitev Lovske družine Zavrč (26. septembra).
1966 – ideja o izgradnji lovskega doma.
1967 – začetek gradnje lovskega doma.
1985 – dokončanje gradnje lovskega doma.
1970 – začetek lovskega turizma.
Društvo upokojencev
Kot samostojno je bilo registrirano leta 1975, pred tem je društvo delovalo  kot podružnica DU Gorišnica - Zagojiči. 
Društvo ima lastne prostore, ki so bili zgrajeni s prostovoljnim delom članov in s prispevki zveze društev upokojencev ter takratne krajevne skupnosti. Zemljišče za gradnjo prostorov so odstopili domači gasilci.
Društvo je specifično zaradi tega, ker združuje upokojence dveh držav - Slovenije in Hrvaške. V letu 2000 je društvo štelo 279 članov, ki prirejajo srečanja, izlete, predavanja... predvsem pa gojijo dobre sosedske odnose.
Društvo se ponaša s svojim praporom od leta 1998 dalje.
Čebelarsko društvo
Čebelarsko društvo je najmlajše, ustanovljeno v začetku leta 2001. Osnovna dejavnost je povezovanje čebelarjev iz tega področja Haloz in izmenjavanje izkušenj. V čebelarsko društvo je vključenih enajst  zanesenjakov, ki so prepričani, da ima tudi čebelarstvo prihodnost v teh krajih, in da je to panoga  izrednega gospodarskega pomena.
Turistično društvo
Ustanovljeno je bilo z namenom razvijanja turizma in znamenitosti haloškega področja ter promocije Haloz, kot področja prijaznih ljudi, dobrega vina in pestre kulinarike. Nekaj zanesenjakov, ki se ukvarjajo z gostinsko in turistično ponudbo, je leta 1999 ustanovilo Turistično društvo z namenom, povezati vse turistične dejavnike v kraju in jih ponuditi na turističnem trgu v različnih oblikah. To je tudi eden izmed osnovnih namenov ustanovitve Turističnega društva. Turistično društvo se povezuje z drugimi društvi in organizacijami v kraju.
Pomembni mejniki v razvoju turizma:
1999 - ustanovitev turističnega društva .
2000 - udeležba na turističnem vlaku po Sloveniji.
2000 - sodelovanje na srečanju Vzorčno - izobraževalnih centrov v Zavrču.
Planinsko društvo Haloze, sekcija Zavrč
Planinsko društvo Haloze je bilo ustanovljeno z namenom širjenja planinarjenja po haloških gričih, ki se sicer nekoliko razlikujejo od planin, pa vendar imajo za ljudi, ki imajo radi planinarjenje, kar precej skupnih točk. Te so: druženje, hoja in uživanje v naravi,  občudovanje njenih lepot, spoznavanje naše dežele ter povezovanje podobnih interesov. Sekcija Zavrč je bila ustanovljena in priključena k Planinskemu društvu Haloze leta 1997.
Naloge PD Haloze so:
Organiziranje in izvajanje planinske, gorniške, alpinistične, plezalne in gorsko reševalne dejavnosti;
Organiziranje izletov, pohodov, vzponov, srečanj, orientacijskih tekmovanj, taborjenj in drugih oblik prostovoljnega planinskega delovanja;
Vzgoja in izobraževanje o vseh oblikah planinskega delovanja;
Reševanje ponesrečenih in iskanje pogrešanih v gorah;
Gradnja, upravljanja in vzdrževanje planinskih objektov;
Gradnja, opremljanje, označevanje in vzdrževanje planinskih poti;
Skrb za varstvo planinske narave in zdravega človekovega okolja;
Založništvo in izdajanje strokovne in druge planinske literature v skladu z zakoni, ki urejajo to področje;
Opravljanje drugih dejavnosti, ki so v interesu planinstva, gorništva, alpinizma, plezalne in gorsko-reševalne dejavnosti.

Vir: Zgodovinska raziskovalna naloga OŠ Zavrč: Društvena dejavnost v našem kraju, 1998, mentorica Diana Bohak - Sabath.
Gradivo o Društvu upokojencev, Čebelarskem, Turističnem  in Planinskem društvu pa je zbral in zapisal Janez Jurgec, marca in aprila 2001.