<= ![endif]>

TOC \o "1-3" \h \z \u UVOD.. 1

<= span style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Tahoma;color:navy'>Štiri uč= enke osmega razreda smo se odločile, da bomo sodelovale pri letošnji raziskovalni nalogi. Imele smo kar nekaj problemov pri izbiri vsebine. Lanskoletne raziskovalke teme »Kako so živeli naši predniki«, so ob opisu kuhinje vključile tudi prehrano na na#= 3;em območju, zato smo se letos odločile, da pišemo o prehrani v šoli. Največ informacij smo dobile iz šolskih kronik. Najstarejša je od leta 1872 in je na začetku pisana v nemščini, z= ato smo jo začele prebirati od leta 1895, ko je pisana v slovenščini. Na začetku so zapisi le o šolskem vrtu, ne= kaj let kasneje pa so že pisali o mlečni kuhinji. Kot pisne vire smo = uporabile predvsem štiri šolske kronike, ki jih hrani šolski arhiv. Verjetno bi kakšne zanimivosti našle tudi v ohranjenih zapisnikih pedagoških konferenc, vendar jih, do roka oddaje raziskovalne naloge, nismo uspele predelati. Zato naša raziskava predstavlja bolj izseke na obravnavano temo. V raziskavo smo vključile tudi ustne vire – ne= kaj spominskih pričevanj naših babic, dedkov in staršev o njihovi prehrani v šoli, intervjuje s socialno delavko in kuharicami ter kratko anketo z nekaterimi učenci o sedanji prehrani v šoli. Uporabile s= mo tudi nekaj fotografij, na katerih so materialni dokazi o obravnavani temi. Uporabile smo torej vse vrste virov in različne metode dela – izpisovanje, opisovanje, analiziranje, intervjuje, spominske zapise, anketo, fotografiranje…

ZAHVALA

Avtorice naloge se zahvaljujemo vsem delavcem šole, ki so nam pri pripravi naloge kakorkoli pomagali, prav tako pa t= udi vsem, ki so bili pripravljeni sodelovati v intervjujih, v anketi in v pričevanjih.

Nalogo smo pripravile učenke 8. razreda= :

Suzana Arnečič

Barbara Kozel

Mihaela Milošič<= /p>

Simona Milošič

Mentorica: Diana Bohak – Sabath

Računalniška obdelava: Simon Simonič

Pretvorba v HTML in objava na WWW: Ivo Zupanič

NA PRELOMU IZ 19. V 20. STOLETJE=

Najstarejša kronika, ki obstaja na #= 3;oli, je pisana od leta 1872. Ker je naš kraj bil takrat pod Avstro-Ogrsko, = je kronika do šolskega leta 1894/95 pisana v nemščini. Zato smo= me začele naš pregled za leto 1895/96, ko so se začeli zapisi v slovenščini. Pa tudi časovno smo nalogo omejile na čas približno zadnjih 100 let. Predstavljamo nekaj drobcev iz te in tudi iz naslednjih kronik.

25. aprila 1895 je potekala seja okrajnega šolskega sveta. Sprejeli so sklep v zvezi z novim šolskim poslopj= em, ki bo imelo nove šolske prostore-šest učilnih sob, vodnjak, = eno konferenčno sobo, eno sobo za učila, potrebno št. stranišč, drvarnico, nadučiteljsko in dve učiteljski stanovanji. Šolo je takrat obiskovalo 483 otrok.[1]

Naslednje šolsko leto je na pobudo šolskega vodje okrajni šolski svet sklenil šolsko njivo ogra= diti tako, da je šolski vodja polovico od te odstopil za šolski vrt, k= er se bo na mestu sedanjega šolskega vrta gradilo novo šolsko poslop= je. Zato naj še dobi šolski vodja tam, kjer je koča in gospodars= ko poslopje za cerkovnika, vrt za zelenjavo. Na peti seji dne 8. decembra 1896= je bilo dogovorjeno, da se nameni gospodu župniku za plot okoli šols= ke njive 214 goldinarjev.[2] Iz tega izhaja, da so takrat že obdelovali šolski vrt.=

Dne 19. maja 1897 je bil pomladanski izlet k sv.Elizabeti, na tako imenovan Emeršičev breg. Ob 6. uri zjutraj = se je zbralo okoli 400 otrok v svojih razredih, ob 6.30 je bil zajtrk. Dobili = so juho in kruh, ob 10. uri pa je bila gledališka predstava na prostem. Igrali so Tomšičev" Star vojak in njegova rejenka". Po predstavi so se otroci razveseljevali s petjem in raznimi igrami, dokler ni= so dobili obed-mrzlo pečenko, kruh in vino.[3]

Za to malico so tukajšnji prebivalci darovali denar, da so lahko kupili tri teleta in kruh, gospe Ogorelec, Frie= del in Korenjak so pripravljale jedila in ves čas stregle otrokom, družina Fr. Kaiser pa je darovala 100 litrov vina = in za 12 goldinarjev kruha. Na koncu se je učenec iz 3. razreda Anton Arnečič zahvalil v imenu učencev vsem dobrotnikom, posebno pa družini Kaiser.[4] Ker kronika ne omenja šolske prehrane ugotavljamo, da so za hrano otrok poskrbeli vsaj ob takih priložnostih.

V šolskem letu 1897/98 je bilo na delu tedanjega šolskega vrta postavljeno novo šolsko poslopje. Ker je = imel okrajni šolski svet s to stavbo ogromne stroške in ker sploh ni b= ilo možno poceni dobiti primernega prostora za šolski vrt, je odstopil šolski vodja njivo in okrajni šolski svet je dal to zemljišče ograditi. Zemljišče, ki leži na JV- stra= ni ob cesti v Leskovec, ni bilo posebno primerno za vrt, ker je deloma premokr= o, deloma pa obstoji iz trdne, nerodovitne zemlje. Zaradi rigolanja in gnojenja se je zemlja takrat že toliko popravila, da so bili pridelki precej veliki. Stroške za naprave in vzdrževanje tega šolskega vrta je plačeval šolski vodja, sam pa je imel tudi vse pravice do pridelk= ov. Iz pridelkov so vsako leto najprej pokrili stroški za vzdrževanje. Ostanek so razdelili v drevesih in cepljenih trtah med učence. Šo= lski vrt je imel do takrat vse najpotrebnejše oddelke in sicer: matičn= jak, trsnico za zeleno cepljenje, trsnico za suho cepljenje, najimenitnejše vrste cepljenih trt, drevesnico, nekaj velikih sadnih dreves, koristno grmičevje, oddelek za zelenjad in toplo gredo. Manjkal je le še čebelnjak, katerega so imeli namen postaviti drugo leto.[5]

Šolski vrt je v šolskem letu 1898/= 99 meril 16a 43m² . Dopolnili so ga s čebelnjakom, sestoje= 9;im iz dveh panjev. Šolski vrt je tudi to leto oskrboval šolski vodja Ogorelec. Dne 28. m. srpana 1898 je prejel priznanje za marljivo in plodno delovanje v šols= kem vrtnarstvu in sadjarstvu. Med učence, ki so radi prihajali delat na vr= t, so razdelili v tem letu dvajset štiriletnih cepljenih jablan, petdeset cepljenih trsov in več divjakov.[6]

<= ![endif]>

Slika 1 <= /span>Prvi znan učiteljski zbor. Stojijo od leve proti desni: upravite= lj Anton Ogorelec, Rudolf Friedl= , Vinko Šerona in Mirko Kosi. Sedijo: Ogorelčeva žena,= Friedlova žena, Kosijeva žena in Terezija Kor= enjak. Fotografija je bila posneta približno na prelomu iz 19 . v 20. stoletj= e. Fotografijo s temi podatki hrani šola.

V čast 50. letnici vladanja cesarja Fra= na Jožefa 1. so imeli gledališko igro z naslovom "Robinzon"= ;. Po gledališki igri so otroke pogostili z mrzlo pečenko, s kruhom,= s pivom in z vinom. Veselica je bila na gradu Borl.[7] Zgleda, da se takrat še niso zavedali škodljivosti alkohola za otroke, saj so vino in pivo pili tudi ob prisotnosti učiteljev. <= /o:p>

Ker so v prejšnjem šolskem letu na prostoru tedanjega šolskega vrta postavili novo šolo, je 11.9.1898 bilo uradno pregledovanje, 13. dne pa blagoslavljanje novega šolskega poslopja.[8]

Spomladi 2.3.1899 so dečki višjih = treh razredov v skupinah po deset tri krat na teden po pouku hodili "snažit" sadno drevje k raznim posestnikom pod nadzorstvom razrednih učiteljev.[9]

Šolski vrt so v letu 1899/1900 dopolnili z gredo za "beluš". Tudi to leto je oskrboval šolski vrt šols= ki vodja. 24.12.1899 je iz davčne uprave v Ptuju prejel znesek 20K za skr= bno delovanje šolskega vrta.[10]

Šolski vrt se je šolskem letu 1900= /01 toliko razširil, da je postavil šolski vrtnar Ogorelec na svoje stroške čebelnjak za 24 panjev, okrajni šolski svet pa mu je prispeval strešno ope= ko.[11]

21.maja 1901 so priredili pomladni izlet k Florjanu. Otroke so pred odhodom pogostili z mlečno juho in kruhom. Ok= oli poldneva pa je bila pogostitev.[12]

Profesor Reinitzer iz Gradca je imel v šolskem letu 1902/03 predavanje na temo alkohol. Govoril je o škodljivosti alkohola na človeško telo.[13] Želel je prenehanje pitje alkohola med otroci, kot se je dogajalo do takrat.

Šolski vrt je tudi v letu 1903/04 imel zastopane vse potrebne oddelke ter se je uporabljal ob vsaki priliki kot učilo. Šolskemu vrtnarju je povzročil posebno to leto mnogo stroško= v, ker je bilo treba polovico plota iz žice spet obnoviti.<= /p>

Zanimiv izlet za učence petih in šestih razredov v Trakoščan so organizirali 18.6.1904. Bilo = je v četrtek in tako je bila udeležba prostovoljna. Prišlo jih je okoli 40. Poskusili so, da ni noben učenec dobil alkoholne pijače. Poskus se je izvrstno obnesel. Šli so prek Višnice na Ravno goro-tukaj so učenci uživali na krasnem razgledu- in od tod v Trakoščan. Ko so se odpočili in pojužinali izvrstno kav= o, katero je pripravila krčmarica, so si ogledali grad z okolico. Ribnik = je bil malim nekaj povsem novega. Vrnili so se po cesti do sv. Petra in od tam= po štajersko hrvaški meji domov. = [14]

V naslednjem šolskem letu 1904/05 je šolski vrt dobil novo ograjo. Že prejšnje leto so obnovili polovica plotu, spletenega iz žice. To leto so naredili še drugo polovico. K stroškom, ki so znašali 417 K, je prispeval okrajni o= dbor 50 K zaradi cestnega jarka, zaradi katerega se je do takrat plot podiral. Ostanek 367 K je pa pokril šolski vrtnar Ogorelec sam, čeprav bi bila to dolžnost okraj= nega šolskega sveta, ki je že tako komaj izposloval od "všolanih" občin potrebne zneske, da je lahko oskrboval tekoče potrebščine in vzdrževal poslopja.

Šolsko knjižnico so v toku minulega leta na novo uredili. Zaradi kmetijskega tečaja so iz nje odbrali prim= erne knjige iz šolske in učiteljske knjižnice ter so naredili kmetijsko knjižnico. V dotičnem imeniku so dela, vpisana po sledečih skupinah: Jezikovni pouk, Računanje, Poljedeljstvo, Razn= o, Sadjereja, Škodljivci, Vinoreja, Vrtnarstvo, Živinoreja.

V četrtek 19. maja 1904 je bil za peti = in šesti razred organiziran izlet na posestvo Steinmärk Sparkasse v Podlehniku. Tamkajšnji oskrbnik Rudil jim je razlagal pomen gnojenja travnikov, sadovnjakov in vinogradov. Pokazal jim je pravilno urejen hlev za govedo, mlekarnico. Na koncu so otroke pogostili z mlekom, s sirom in s kruhom.Tudi na tem izletu niso dobili nobenih alkoholnih pijač.[15]

Kakor prejšna leta, je tudi v šolskem letu 1905/0= 6 v šoli potekal kmetijski tečaj za odrasle dečke. Poučeval= i so jih je gospodje Ogorelec, Kotznuth, Kosi in Šerona ob nedeljah in praznikih od 12-14h po starem redu. Priredili so več izletov, kakor v Podlehnik, Ljutomer in Radgono ter demonstracije na več posestvih.

V tem šolskem letu so 23.5.1906 priredi= li izlet k Sv. Florjanu, ker pa je bilo ta dan grdo vreme, so izlet premaknili= na 24.5.1906 in sicer s sledečim sporedom: Učenci so se zjutraj zbrali pred šolo in odrinili. Prvi, drugi in tretji razred so šli po cesti, četrti, p= eti in šesti razred pa so šli vsak po svoji poti po hribih. Po prihod= u k Sv. Florjanu so si malo odpočili in se pogostili s kruhom. Temu so sle= dile predstave raznih stanov, demonstracije, petje in razne igre. Ob 14. uri popoldne so šli domov, pred tem pa so jih pogostili s telečjo peče= nko in kruhom.[16]

V šolskem letu 1906/07 so organizirali kmetijski tečaj.Za učence kmetijskega tečaja je bil organizi= ran izlet v V. Nedeljo, kjer so jim pripravili demonstracije v mlekarstvu in živinoreji.

Šolski vrt so tudi to leto kot leta do takrat po razredih uporabljali kot učilo pri vsaki priložnosti.[17]

V šolskem vrtu in v okolici poslopja so= v letu 1908/09 na stroške šolskega vodje posadili posebne cvetlice.= Ta nasad na cvetlični gredi, sredi vrta, je bil pravi okras. V matičnjaku so postavili nove kole po 60 din, spet na stroške vrtnarja, šolskega vodja A. Ogorelca.[18]

V šolskem letu 1909/10 so odkupili pet košev čebel.

12.maja 1910 so organizirali izlet k Sv. Florjanu. Ko so prispeli, so pojedli kruh in belo kavo. V ta namen so zbira= li prispevke po 30 K, za katere so kupili kavin ekstrakt in kruh. Namesto prispevkov pa so učenci prinesli tudi mleko.[19]

MED I. IN II. SVETOVNO VOJNO=

V letu 1918 je nastala nova država Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Leta 1919 so šolski vrt izpopolnili z g= redo za nasad jabolčnih in hruškovih pečk.

V šest razredni šoli je bilo takrat 471 otrok.20

V šolskem letu 1919/20 je šolski v= rt je s 1. aprilom prevzel začasni voditelj Mirko Kosi. To leto so vrt preorali. V oddelku, kjer se je nahajal v svojem času matičnjak, = so nasadili koruzo. Zgornji del pa so nasadili s krompirjem in drugo povrtnino. Drevesnico z 80 enoletnimi cepljenci so prestavili zaradi voluharice v sred= ino vrta. Poleg so nasadili 21 enoletnih divjakov ter nasejali tri vrste jabolč= nih pečk, katere pa so ugonobile miši.Čebelnjak je ostal brez čebel.

Na takratnem izletu na Vrbanjšček v juniju leta 1920 je za pogostitev moral poskrbeti vsak sam.21

Šolsko leto 1920/21 se je začelo 3. 11. 1920. V soboto 6. 8. 1921 je po vojni potekala prva uradna učitelj= ska konferenca za Ptujski okraj. Tega dne je bilo tudi veliko govora o šol= skem vrtu. Poletni čas je bil zelo vroč in ves čas brez dežj= a. Potoki in studenci so usahnili, zaradi česar je prebivalstvo zelo trpe= lo. Usahnile so tudi skoraj vse povrtnine. Najpomembnejša živila, kak= or solata, fižol, repa in zelje, so docela zmanjkala. Krasno pa je uspela vinska trta. Plesen je skoraj docela izginila, grozdje je bilo brez gnilobe= ter skoraj dozorelo. V tem šolskem letu je bilo

vseh šoloobveznih otrok 457. V šol= i pa so tudi veliko razpravljali o vrtu ter kasneje sklenili, da ga na novo ogradijo. Stran pri cesti so potegnili zopet navzgor ter ogradili deloma z latami, dalje pa popravili še s posebno žično mrežo, istočasno tudi na nasprotni strani. Spodnji del so ogradili le s trivrstno žico, pri čemer so porabili 30 poldrugi m dolgih kolo= v. Okrajni šolski svet je dovolil za popravo ograje le 150 K, od okrajnega šolskega sveta pa 10 smrekovih soh, ki pa so ostale le na papirju. Popravilo plota je stalo okrog 800 K. Ta znesek je deloma poravnal okrajni šolski svet, drugo pa je prispeval šolski vodja. Na levi strani za vrtno uto so napravili poskusne gredice za sejanje raznovrstnih sadnih drevesnih in drugih semen.Sejali so murvino seme, koščice od koščičastega drevja, poskusili so tudi z laškimi kostan= ji in orehi. Zaradi neprestane suše je vzklilo le 10 belih in 5 črnih murv. Bolje so se obnesle v oddelku za drevesnico pečke, nabrane v razredih, iz katerih je vzklilo do 200 divjakov (jabolčnih). Hruš= kove pečke, dobljene od drugod, pa so dale 300 divjakov. Pregoste divjake so izpulili, a suša je ugonobila vse. Veliko teh so odnesli tudi otroci. Oddelek prejšnega matičnjaka je bil tudi to leto zasejan s koruzo= in krompirjem. Istočasno so sadili krompir, največ v zgornjem in srednjem delu vrta. V drevesnici je bilo to leto 120 cepljencev ter 500 jablanovih in hruškov= ih divjakov. Čebelnjak je ostal tudi to leto prazen. Pred čebelnjako= m so nasadili 25 divjih vrtnic, ki so jih meseca julija cepili. Zaradi suše= so se po večini posušile.22<= /a>

Šolsko leto1921/22 se je začelo 3. novembra. Prvega decembra je bil narodni praznik, na katerem so med otroke razdelili kruh.

Vseh šoloobveznih otrok je bilo to leto 541. Za šolski vrt v tem šolskem letu ni okrajni šolski svet storil ničesar, ker je primanjkovalo za to potrebnih sredstev. Ograjo = je šolski voditelj za silo popravil sam. Učenci so po vseh razredih nabrali čez 1l jabolčnih semen, katere so spomladi sejali deč= ;ki 6. razreda. Vzklila so skoraj vsa, zato je vse zraslo pregosto. Zaradi tega= in suše je rast precej zaostala. Na spomlad so učenci cepili 72 jabolčnih in hruškovih divjakov. Pri tem so imeli prav lep uspeh, kajti propadli so jim le štirje cepljenci. Vso delo v drevesnici so sa= mi opravljali učenci šestega razreda in poleti iz petega razreda. Dekleta so plela in okopavala= ter gnojila cvetje. V tem letu so napravili tudi poskusni oddelek za razne druge sadne vrste.23

Naslednje leto so na šolskem vrtu morali podreti uto, ker je razpadala. Postavljena je bila leta 1898. Bila je iz mehkega lesa, zato so stre= ha in deli ute popolnoma strohneli. Plotu tudi to leto niso nič popravili. Drevesnico so povečali za eno večjo gredo, nasajeno s pečkam= i. Meseca avgusta so »okurilali«(cepili) okoli 150 hruškovih = in jabolčnih divjakov, ki so zrasle čez en meter visoko. Na poskusni gredi so uredili 10 gozdnih divjakov ter sejali večjo množico let= nih in črnih murv. Vse drugo je bilo nasejano z zelenjavo in s poljskimi pridelki.24

Šolsko leto 1923/24 se je pričelo = 1. septembra. Obdelovanje šolskega vrta je bilo isto kot prejšnje le= to. Iz drevesnice so prodali in razdali 32 štiriletnih dreves. Cepljenih je bilo 150 divjakov. Učenci so posejali meseca oktobra čez ½= l v šoli nabranih jabolčnih in ¼ l hruškovih pečk. P= rve so gosto vzklile, a druge popolnoma izostale. Plot in drugo je ostalo nespremenjeno.25

Šolsko leto 1924/25 se je začelo 9. septembra. Šolski vrt so obdelovali na isti način kot prejšn= ja leta, le da so drevesnico zna= tno razširili. Ob cesti proti župnišču so napravili železno-žičnat plot s cementno podstavo. Vse druge plotove p= a so primerno popravili.26<= /a>

Šolsko leto 1925/26 se je začelo 1. septembra. Šolski vrt je opravljal tudi to leto šolski upravitelj Janko Fabič, ki ga je največ prekopal in posejal sam s svojo ženo. Drevesnico je vodil učitelj Kosi. Plotu niso nič popravljali, pač pa so ga v sredini še del odstranili in porabili pred upraviteljevim stanovanjem, kjer so napravili v sredini plota cvetlično gredo. Pred šolskim poslopjem so zasadili na vsaki stra= ni po dve drevesi. Naredili so tudi preizkus za hruške, pretlikavce, okulirane na kutinske podloge. Čebelnjak so prestavili iz vrta na pros= tor ob šolski kapeli. Prestavil in popravil ga je upravitelj Fabič s pomočjo učencev in šolskega sluge. Kupili so tri velike panj= e s štirimi rodbinami čebel v znesku 2200 Din. En panj je bil čez poletje na paši v Stojncih. Čebelar je bil upravitelj sam. Dohodk= ov ni bilo nobenih, pač pa so morali krmiti čebele zaradi dežev= nega leta na stroške okrajnega šolskeg sveta. Pogodba je bila sklenjena tako, da je čebele plačal okrajni šolski svet ter dobil polo= vico dohodka, a drugo čebelar.27<= /a>

V šolskem letu 1926/27 je bilo veliko govora o vrtu in drevesnici. Tako kot v prejšnjih letih, tudi v tem le= tu ni bilo pisano o obstoju šolske kuhinje ali vsakodnevne malice. Vendar= pa vseeno lahko na podlagi tega kar so gojili na šolskem vrtu sklepamo, k= aj so jedli. To leto je šolo obiskovalo&= nbsp; 426 otrok. Upravo šolskega vrta je prevzel po prejšnjem načinu upravitelj Mirko Kosi. To leto so napravili žično ogr= ajo ob glavni cesti in počez, v dolžini 85 m. Čebele je o= skrboval J.Mislovič iz Medribnika. Tudi to leto so morali čebele pozimi krmiti, dva slamnata panja pa sta vseeno, zaradi premalo hrane in meteličavosti, odmrla. Čebele so rojile šest krat, a dva roja sta po izgubi matice odletela, dva panja pa je spet uničila meteličavost. Meseca avgusta je začasno prevzel čebelarstvo = Ivan Emeršič iz Paradiža. Tudi to leto ni bilo ugodno za čeb= ele v tem kraju in videti je bilo, da čebeloreja ni za ta kraj. Strdi bodo imele čebele za prehrano pozimi. Ker se lansko leto sejanje jabolč= ;nih pečk ni obneslo, starejših divjakov pa je bilo okoli 300 ukradeni= h, je upravitelj na lastne stroške kupil 200 divjakov in 100 okulantov za= 200 Din. Iz drevesnice so spomladi prodali 24 jabolčnih in hruškovih dreves, med učence pa so jih razdelili 30 komadov. Pomladna setev je d= obro uspela. Ker so po gredah nosili na smetišče, je vzklilo med divja= ki tudi precejšnje število breskev in nekaj češenj. Izmed kulturnih rastlin so posejali eno gredico lanu, eno pa konoplje- prvič= na tem šolskem vrtu. Ker se je v tem letu zelo razširila gojitev hme= lja, so za pokušino posadil t= udi na šolskem vrtu 10 rastlin. Uspeval je precej dobro. Na lastne stroš= ke je posadil vrtnar 10 kolov za matičnjak.28

Šolski vrt so v letu 1927/28 le toliko spremenili, da so napravili zopet gredo-prehodnico-tople grede. Čebeln= jak je ostal še na starem mestu, dokler ne bo zgrajen nov šolski čebelnjak, ki ga je začel postavljati šolski upravitelj na lastne stroške. Čebelni prebc je zopet uničil dva roja. Čebele tega leta niso rojile zaradi preslabe paše, ki jo je povzročila suša. Ob glavnem potu so imela dekleta 24a ½ m²velikih gredic, na katere so= same sejale vse mogoče kuhinjske povrtnine ( korenje, peteršilj, zelen= o, česen, čebulo, lečo, fižol, papriko, peso, žafran)= .29

Šolski vrt je oskrboval tudi naslednje = leto šolski upravitelj sam, na lastne stroške. Čebelnjak je bil narejen, tako da so čebele v jeseni preselili spet na staro mesto, spe= t v novi čebelnjak. Drugo je prispeval okrajni šolski odbor. Postavil= ga je sluga, delo pa je plačal šolski upravitelj. Dolga zima je uničila dva panja, samo dva pa sta poleti rojila ostal delež. Med= u so odvzeli le 20 (panjev) kg.30<= /a>

Šolsko leto 1929/30 predstavlja pomembno prelomnico v šolskem prehranjevanju.

Uvedli so šolsko kuhinjo. Kuhati so začeli 28. 12. 1929 ter v tem šolskem letu končali kuhanje 2= 6. 2. 1930. Povprečno je dobilo toplo kosilo 120 otrok.=

Šolski vrt je še naprej obdeloval šolski upravitelj. Med počitnicami 1929 je napravil tudi žični plot. To leto so sejali le pečke iz laških jabolk. Vzklilo je okoli 200 divjakov, ki so zrasli nepričakovano veliki. Zara= di snežnega leta čebele niso rojile in je ostalo 5 panjeh.31

V letu 1930/31 so šolski vrt upravljali tako kot prejšnje leto. Poleg otrok, to je učencev iz 6. razreda,= se je udejstvoval tudi šolski sluga in opravil pomladansko setev, sajenje divjakov in drugo, zato pa je imel za lastno uporabo zgornji vrt, ki ga učiteljstvo ni obdelovalo. Škoda!! Popravil ni bilo. Iz drevesnic= so dali otrokom 64 drevesc, prodali pa 50 po ceni od 8-12 Din. Zaradi slabe paše in meteličavosti so izumrli trije panji. Šolski travnik= je bil tudi to leto spremenjen v njivo. Greznice so zamenjali za gnoj, ki je b= il tam silno potreben. Za polovični pridelek je upravljal vso delo šolski sluga.

Šolsko kuhinjo so vodili na enak na= 9;in kot prejšnje leto-pozimi. Vseh vpisanih je bilo 43. Kuhali so 36 dni t= er v tem času dali 4975 porcij juhe in 217 komadov kruha. Dohodkov je bilo 2000, 37 Din, stroškov pa 1171,50 Din. Preostanek 848, 87 Din je bil naložen v domači posojilnici.32

Naslednje šolsko leto je šolski vrt največ upravljala upraviteljeva žena in šolska sluginja. Pri okopavanju in pletju pa so se udejstvovali tudi otroci iz drugega razreda. = Med učence so razdelili 60 drevesc, pa tudi več divjakov. Prodali so = 50 drevesc od 4-8 Din. Plot pred šolskim poslopjem so popravil in sicer uravnali ter na novo prepleskali. V čebelnjaku so ostali le trije panji čebel, ki pa se zaradi slabe paše niso razmnožile.

Šolska kuhinja je začela to šolsko leto delovati 11.12.1931 in končala s toplimi kosili 1.4.1= 932. V 58 dneh so razdelili 9242 porcij juhe. K temu so seveda pripomogli brezplačni prispevki v krompirju, fižolu in nekaj testeninah. Največje število obedovalcev je znašalo 186, povprečno = pa 160 na dan. V tem času je nastopila v vinorodnih krajih največja kriza za denar, ker je bilo pridelka malo in še tega so prodali po minimalni ceni 1-2 Din za liter. Zato so v vseh občinah ustanovili pomožne odbore, ki so zbirali prispevke za najbolj prizadete sloje-predvsem Haložane. Tudi šolski otroci so bili vključen= i v to akcijo ter so zbirali kruh za revne tovariše tudi na sosednjih šolah. Našim učencem so darovali največ kruha učen= ci od Sv. Marka, nekaj pa tudi iz ptujske okoliške šole, tako da so dobivali od 1. aprila 1932 pa do konca šolskega leta skoraj vsak dan k= ruh.33

Šolski vrt so v šolskem letu 1932/= 33 obdelovali kakor prejšnje leto. Šolski upravitelj je kot vrtnar prejel od bančne uprave za vzorno ureditev šolskega vrta nagrado = 500 Din. Na lastne stroške je pognojil zgornji del vrta s hlevskim gnojem.= Med učence so razdelili 65 dreves, prodali pa 50. Čebele so zaradi sl= abe paše uničile meteljice tako, da je ostal čebelnjak prazen. Za šolskim poslopjem so napravili žičnati plot od smetišni= ce do vhoda na cvetlični vrt. Z ostalim lesenim materialom pa so popravili plot na šolskem vrtu.

V tem šolskem letu je šolska kuhin= ja začela s toplimi jedili 13. januarja ter končala 3. aprila 1933. Kuhali so 51 dni, 14 krat pa so razdelili kruh. Povprečno je dobivalo kosilo 145 otrok dnevno. Razdelili so skupno 7194 porcij juhe in 1555 kosov kruha. Podporo 252 Din je kuhinja dobila od pomožnega odbora Obrež (Središče), od Sreskega načelstva 200 Din in od bančne uprave 1500 Din. Razen tega so dobili od pomožnega odbora v Ormož= u 187 kg krompirja. Pomožni odbor Središče pa je daroval 186 kg soršice = in 36 kg fižola. Zr= nje so zamenjali za druge potrebščine. Skupni dohodki so znašali 33= 00 Din, stroški pa 2313 Din. Preostanek so naložili v domači posojilnici.34

Šolski vrt je v šolskem letu 1933/= 34 upravljal šolski upravitelj Mirko Kosi sam ter užival tudi dohodke sam. Pri obdelovanju mu je pomagala šolska mladina višjih razredo= v, posebno v drevesnici.

Šolska kuhinja je začela delovati = 11. 12. 1933 ter prenehala 7. 4. 1934. Med otroke so razdelili vsega skupaj 10.= 988 porcij. Stroškov je bilo 2085, 50 Din, kar so delno krili z banovinsko podporo, delno pa s prostovoljnimi prispevki in darilci.35 Nimamo pa podatkov, če so se pridelki šolskega vrta uporabili v šolski kuhinji.

Šolski upravitelj je v letu 1934/35 upravljal 2/3 vrta sam ter imel dohodek sam, 1/3 pa je uporabljalo neporočeno učiteljstvo za skupno kuhinjo.Vrt so spomladi na novo preuredili tako, da so dobile grede enakomerno visoko lego. V letu 1935 so = na novo uredili učno travišče. Sejali so trideset vrst trav in detelj, ki so za prvo leto dobro uspele. Iz drevesnice so oddali 80 cepljen= cev, otrokom najvišjega razreda pa so jih 40 prodali.

Šolska kuhinja je začela obratovati 21. januarja 1935 in= končala delo 30. marca 1935. Kuhali so 53 dni ter razdelili med otroke 12.501 porcij. Dnevno je dobivalo obed 296 otrok. Kuhinja je imela 2072,50 Din stroškov. Skoraj polovico so jih krili z banovinsko podporo v znesku 1000 Din, ostale stroške pa s prostovoljnimi prispevki ter prodanim zrnjem.36

1/3 šolskega vrta je v šolskem letu 1935/36 upravljal šolski upravitelj sam, 2/3 pa ga je bilo razdeljenega med ostalo učiteljstvo. Pridelek je bil minimalen, ker že več let niso gnojili. Iz drevesnice so darovali najpridnejšim učencem= 40 dreves, prodali pa niso nič. Čebeloreja ni bila uspešna, ker= se je šolski vrt nahajal med dvema sosednjima čebelnjakoma z mnogo panji. Učitelj Rajner je začel čebelariti, a je moral zaradi tega imeti čebele v čebelnjaku g. župnika.=

Šolska kuhinja leta 1936 ni obratovala,= ker zaradi milega vremena ni bilo potrebno in so ljudje bili dovolj preskrbljen= i z živili.37

2/3 šolskega vrta je v šolskem letu 1936/37 oskrboval šolski upravitelj, ostali del pa je obdeloval poročen učiteljski par Rajner. Na vrtu so naredili žično ograjo, tako, da je bil ves vrt ograjen. Zelenjavne grede so bile pognojene deloma s hlevskim, deloma s straniščnim gnojem. Kljub temu pa don= os ni bil zadovoljiv, ker vrt že več let ni bil pognojen. Vrt so kra= sili robovi, posajeni z raznovrstnimi cvetlicami, a rob ob cesti je bil zasajen z izbranimi dalijami. Drevesnico v zgornjem delu vrta so vso izkopali. Zdrava drevesa so razdelili med pridne učence in nekaj malega prodali. Vsa ušiva drevesa so zažgali. V spodnjem delu vrta je bila mlada drevesnica s približno 250 jabolčnih in hruškovih divjakov, ki so leta 1937 slabo napredovali zaradi težke ilovice in suše poleti (julij, avgust).<= span style=3D'mso-spacerun:yes'>

Šolska kuhinja je v zimskem času razdelila dnevno za 150-300 otrok opoldne krompirjevo juho ali riž, fižol ter močnik. To dobrodelno akcijo so podprli profesor, društvo za revne učence ter načelstvo in bančna uprava.= 38

Kakor leto prej je tudi tisto leto oskrboval= 2/3 šolskega vrta šolski upravitelj, ostali del pa poročen učiteljski par Rajner.

Vse zelenjavne grede so bile pognojene s hlevskim gnojem, vendar to gnojenje takrat ni prišlo do veljave, ker je bila zemlja silno izrabljena in premalo skrbno obdelana. Kljub temu je bil donos dober. Prav lepo so se obrabljeni zelenjavni gredi podale razne mnogobarvne cvetlice. Tudi takrat je bila cvetlična greda ob cesti zasajena z različnimi ro= žami, predvsem z dalijami. Novo sajena drevesnica je štela 110 jabolčni= h in 60 hruškovih divjakov. Z njo je bilo treba po malem nadaljevati, ker je bilo treba s pridnim predelovanjem zatreti krvavo uš, da ni okuži= la novega nasada. Divjaki so slabo napredovali zaradi suše, setvenica ni = dala niti 10 komadov mladih divjakov. Sredi vrta je stal čebelnjak, ki je b= il last učitelja Rajnerja. Stari šolski čebelnjak so uporabljali samo še za lopo, kjer so shranjevali orodje in drugo, dokler ga ni bilo treba »podrti« zaradi trohlosti.39

V letu 1938/39 je upravljal 2/3 šolskega vrta šolski upravitelj, ostali del pa poročen učiteljski par Rajner. Zaradi temeljite obdelave zemlje in gnojenja s hlevskim gnojem se je zemlja znatno izboljšala, vendar še ni odgovarjala pravi vrtni zemlji. Potrebno je bilo še predelovati in gnojiti, da bo iz mrtve ilo= vice postala rodovitna prst. Povrtnine niso uspevale zaradi suše in raznih škodljivcev, ki jim je bilo težko priti do živega. Kljub tem= u pa je vrt kazal lepo podobo, ki je vzbujala občudovanje vrtnin in pestros= ti raznih cvetlic. To je bil dober vzgled za okolico. Sadjerejo pa je ovirala, kakor že leto prej, močno udomačena krvava uš, ki je napadla nežne koreninice v zemlji, da so bile polne oteklin. Sredi vrt= a je stal nov čebelnjak, ki je bil last učitelja Rajnerja z desetimi p= anji »Žnidaršiči«. Letina in paša sta bili sredn= ji, uspeh pa slabši.40<= /a>

Kakor prejšnje leto je tudi v šols= kem letu 1939/40 oskrboval 2/3 šolskega vrta šolski upravitelj, ostali del pa poročen učiteljski par Rajner. Marljivo obdelovanje zemlje= in gnojenje s hlevskim gnojem je vrtno zemljo že precej izboljšalo. Upati je bilo, da bo ob taki obdelavi in skrbnem gnojenju kmalu na viš= ku. Povrtnina je uspevala, kaparnice so bile izredno slabe, kar so pripisovali = bolhačem, tudi bramorjem. Polži so to leto kljub hudi zimi močno napadli. S= naga na poteh, oplete grede in cvetlični robovi so vzbujali pozornost mimoidočih. Drevesnica pa je kazala žalostno sliko. Neusmiljeno j= o je izpodrivala krtica – voluhar. Tudi krvave »vuši« ni zmanjkalo. Čebelarstvo učitelja Rajnerja je napredovalo. V lepem lastnem čebelnjaku sredi šolskega vrta je imel 12
»Žnideršičev«. Deževno vreme je spomladi močno oviralo pašo čebelam, zato pa tudi ni bilo sadne letin= e.

Kot vsako leto so tudi tega leta kuhali za r= evne šolarje, ki nimajo doma zadostne hrane. Kuhali so v času največje potrebe, to je na koncu zime in v začetku pomladi. 200 o= trok je dobilo vsak dan toplo kosilo, juho, močnik, riž, ješpren s klobaso. To dobrodelno akcijo je podprlo veliko ljudi, zbrali so 2229 Din. = Tudi tem darovalcem bodi izročena prav lepa hvala v imenu šolskega upravitelja kakor vseh obdarovanih otrok. »Bog plati«. 41

V to šolsko leto sežejo tudi spomi= ni Barbare Milošič iz Gradišč na šolsko kuhinjo in način prehranjevanja. Zapis je pripravila Mihaela Milošič iz Gradišč:

»Moja babica se spominja, da so imeli kuhinjo v šoli le v prvi Jugoslaviji, pa še to le zadnji dve leti. Okrog leta 1939-1940. Kuhinja v prvi Jugoslaviji je bila zelo majhna in sla= bo opremljena. Jedilnica ni imela niti miz, niti stolov. Malicali so prislonje= ni na policah, ki so bile okrog stene. Na malico so hodili le tisti učenc= i, ki so doma bili zelo revni. Drugi učenci pa so si malico nosili zraven. Potem je nastopila 2. svetovna vojna in nemška okupacija in od takrat naprej kuhinje niso imeli več. Zato so si morali vsi učenci hrano= za malico prinašati sami v šolo. Učenci so malico nosili zraven zvezkov, vrženo v »ručak«, saj vrečk še ni bilo. Za malico so prinesli kos kruha, jabolko, včasih tudi kakšen kos pogače, največkrat pa osušene »flance«. Učenci se pri prinašanju vrste hrane niso razlikovali, saj je sko= raj vsak učenec prinesel isto hrano. Razlike so bile le v vrsti kruha. Nekateri so imeli koruznega, drugi pa rženega. Vendar so se učenci dobro razumeli in so si kruh tudi porazdelili in zamenjali.«41a

ŠOLSKA PREHRANA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

Leta 1941 se je začela II. svetovna voj= na na naših tleh. Nemški učitelji za leta druge svetovne vojne = te šolske kronike niso pisali. 19.decembra 1945 pa je Milica Rajher nared= ila opis za vsa štiri leta nazaj.

Šolski vrt je bil pred okupacijo vzorno negovan, Nemci pa so vrt popolnoma zanemarili ter niso skrbeli za njegovo vzdrževanje. Na šolskem vrtu so gojili le krompir in koruzo in še to je bilo površno oskrbovano. Gnojili sploh niso, zato je bila zemlja zelo izčrpana in je bilo potrebnih več let, da so vrt spra= vili na prejšnjo raven. Proti koncu vojne so napravili na vrtu celo bunker. Drevesnica je bila popolnoma uničena, staro sadno drevje ni bilo oskrb= ovano in se je ob osvoboditvi nahajalo v skrajno slabem stanju.42

Šolski vrt je bil v času okupacije preveč zapuščen in zanemarjen, da bi lahko pristopili k obnovitvenim delom, posebno še, ker je v letu 1946 suša unič= ila še to, kar je ostalo. Zaradi pomanjkanja kredita tudi niso mogli kupiti gnoja. Ker so Nemci odnesli tudi vse vrtno orodje, so leta 1946 nabavili ne= kaj najmanjšega orodja.43<= /a>

Za šolsko leto 1950/51 ni bilo navedenih podatkov o šolskem vrtu in kuhinji.44

V šolskem letu 1951/52 je na šoli = delovala šolska mlečna kuhinja. Socialno šibki učenci in dijaki = so dobivali dnevno po en obrok hrane. Šolsko mlečno kuhinjo je vodila Silva Toplak.45

Prva povojna leta, ko je bilo pomanjkanje čutiti na vsakem koraku, so zanimivo predstavljena tudi v naslednjih d= veh spominskih zapisih. Terezija Milošič iz Cirkulan nam je pripovedo= vala naslednje spomine na šolsko malico:

»Po drugi svetovni vojni je bila na= 53;a šola v Cirkulanah v zelo slabem stanju. V njej so bili namešč= ;eni mladi vojaki, ki so jo zelo poškodovali. Razbita so bila vrata, okna, stekla, zidovi umazani, le napis zunaj na šoli je ostal: »Mladini pouk in vzgoja«.

Malice v šoli takoj po osvoboditvi niso kuhali, delili so samo črni kruh, namazan z jetrno pašteto. Tople malice so začeli kuhati, ko so uredili kuhinjo v starem učiteljsk= em bloku, v tistih prostorih, v katerih je sedaj pošta. Kuharica je bila Lizika Petrovič s pomočnico Miciko Zavec, ki je bila v šoli = tudi čistilka. Na jedilniku je bila krompirjeva juha, fižolova juha, zakuhana s pšeničnim zdrobom, polenta z belo kavo, kakav, ki je b= il pripravljen z mlekom v prahu, kislo zelje s fižolo ali makaroni kot dodatek v juhi.

Malice pa nismo imeli vsi učenci, imeli= so jo tisti, ki so bili bolj premožni, saj je bilo malico treba plač= ati. Kuharicam je včasih nekaj hrane ostalo. Ko je zazvonil šolski zvo= nec, smo odhiteli do kuhinje, se postavili v vrsto ter čakali pred vrati. M= icika nas je preštela ter ostanek malic razdelila. Ker te malice ni bilo dov= olj, nismo prišli vsi na vrsto, ni pa je bilo potrebno plačati. Pred v= sako malico pa smo pri vstopu v jedilnico morali obvezno popiti eno veliko žlico ribjega olja, to pa zaradi vitaminov.

Naše malice so bile navadno iz nahrbtni= ka, kruh nič namazan, jabolka, krhlji suhih hrušk, do takrat ko ni do= ma vsega zmanjkalo. Na vse to smo dobro pazili, da si ne bi »kdo sposodi= l in nikoli vrnil«.45a=

Genovefa Arnečič iz Gradiš= 69; se o prehrani v šoli spominja sledeče:

»V šolo sem hodila približno= v letih 1945 do leta1951, po drugi svetovni vojni. Za takrat se ne spomnim, d= a bi v šoli imeli organizirano malico. Zato smo si v šolo nosili kruh = in jabolka. Ker je vsaka gospodinja pekla drugačen kruh, smo si ga veliko= krat zamenjali. Za kasnejši čas vem, da je bila kuhinja tukaj kot je d= anes pošta v Cirkulanah. Znotraj je bila velika jedilnica z mizami in stoli. Desno od vrat pa je bila kuhinja. Večinoma so kuhali enolončnice(= fižolovo juho, krompirjevo juho, zelenjavno juho), dobili smo tudi kruh z raznimi namazi(marmelada, margarina) ali pa koruzno polento z mlekom. Pili smo kaka= v, belo kavo in čaj. Tistim pa, ki smo bili slabokrvni, so nam vedno dali, tudi v šoli, piti ribje olje. Nisem ga dobro prenašala, zato mi je vedno bilo slabo po njem. Čez čas se mi je »gor postavilo« in še danes s težavo jem ribje izdelke.

Ko smo v šoli šli prvič na iz= let, smo šli v Ptuj v Ljudski vrt. Tam smo dobili piti malinovec. In veliko= nas je bilo, ki smo ga pili prvič.«45b

V šolskem letu 1952/53 je kuhinja odigr= ala pomembno vlogo. Čez 300 učencev je dobivalo dnevno mleko ali juho= s kruhom, za marsikaterega učenca je to bila rešitev, ker doma niso imeli skoraj ničesar. Nikoli prej ne bi dosegli takega šolskega obiska, če ne bi delovala šolska kuhinja, ker so mnogi učenci redno hodili v šolo samo zaradi tega, da so dobili hrano.46

= <= ![endif]>

S= lika 1= S= tavba sedanje pošte v Cirkulanah. V teh prostorih je bila šolska kuhinj= a v 50. letih 20. stoletja. Fotog= rafijo hrani zgodovinski krožek.=

V letu 1953/54 je imela mlečna kuhinja 106.585 Din dohodka in 10.= 222 Din izdatkov, denarja je pa ostalo 4.364 Din. Na koncu julija je za potrebe kuhinje prispel znesek 50.000 Din. V zimskem in spomladanskem času je = bila mlečna kuhinja za mnoge učence pravi blagoslov. Skodelica sladkan= ega mleka ali tople hrane s koščkom kruha je bila za premraženega učenca pravo poživilo, ki mu je ogrelo premrzle ude, ali pa mu spomladi napolnilo prazen želodček. Učenci so radi obiskovali mlečno kuhinjo, nekateri so celo ponaredili učiteljev podpis na izkaznicah za obiskovanje kuhinje, samo da bi prišli do tople »južine«.47<= /a>

Mlečna kuhinja je v šolskem letu 1954/55 začela delovati 1. decembra. V njej se je hranilo dnevno do 212 otrok, ki so dobivali ves čas toplo hrano ter kruh z marmelado. V teku leta so prejeli 119.998,50 Din. Iz tega so nabavljali kruh, moko, sladkor t= er vse potrebno. Ob koncu leta je ostalo 22.000 Din.48

V letu 1955/56 je mlečno kuhinjo uspešno vodila Alojzija Virag. Učenci in dijaki so dobivali toplo hrano, kar je bilo izredno pomembno v zimskih mesecih. Hranilo se je povprečno 230 učencev in dijakov.49

Pri ureditvi prostorov šolske kuhinje in novega štedilnika ter vodovodni napeljavi v jedilnici jim je priskočil na pomoč Zavod za pospeševanje gospodinjstva Marib= or in jim poklonil novo jedilnico z mizami in s stoli za 40 učencev. Mesno hrano so dobivali v klavnici Ptuj.50

Za šolska leta 1962/63 in 1963/64 ni bi= lo omenjenih podatkov o kuhinji ali vrtu.51

Šola je v letu 1964/65 opustila šo= lski vrt, ker so sklenili, da bo na tistem mestu potekala gradnja učiteljsk= ega bloka. Zato so za vrt obdelali zemljišče pod gasilskim domom.52

Učenci so v letu 1966/67 organizirali zbiralno akcijo in zbrali 1570 kg krompirja in 266 kg fižola za mlečno kuhinjo= . Cena malicam je zato bila nizka 4 Din. Na zalogi je bilo še mleko, olje, ar= go juha, vse od pomoči iz prejšnjega leta. Zbiranje živil je pripomoglo k nizki ceni malic= , saj teh živil niso kupovali. Povprečno se je hranilo 231 otrok.53

Teh zadnjih nekaj let odslikava tudi spomins= ka pripoved Simona Milošiča iz Cirkulan:

»V otroštvu mojih staršev so kljub mlajšim letom našega življenja veliko preglavico delale finance, predvsem pa domača prehrana. Kljub temu, da sta bila oba starša zaposlena, je bilo v letih 1959 in naprej kar težko za preživetje, saj sta takrat starša začela z gradnjo stanovanj= ske hiše. V tistih časih ni bilo vseh teh mesnih izdelkov, kakor jih srečamo danes. V trgovinah si dobil samo kakšno »navadno&la= quo; klobaso, špeharico ali pa v črnem ovitku konjsko klobaso. Pojavil= e so se tudi hrenovke, katere pa so bile pakirane v pločevinastih konzervah= , te pa smo zaužili samo takrat, kadar je mama odšla na Ptuj, saj jih v podeželjskih trgovinah ni bilo moč kupiti. Prehrana, ki smo jo uživali doma, je bila predvsem kmečka, saj so se mnogokrat na jedilniku pojavili domači ajdovi žganci z belo kavo, pečene palačinke, fižolova juha, krompirjeva omaka- »krompirov zos« , makaroni z drobtinami, krompirjevi svaljki z domačo zeleno ali paradižnikovo solato, odvisno, kaj je bilo na vrtu. Za večerj= o pa smo vedno pili belo kavo, ki je bila sestavljena iz Divke, Proje, Frank kav= e in domačega mleka. Kar se tiče mesnih jedi, smo jih zaužili ob nedeljah, seveda tisti, ki smo imeli doma perutnino, vendar se je mnogokrat zgodilo, da so se ob nedeljah pojavili obiski, ki so nas prikrajšali za dobro kosilo.

Malice v osnovnih šolah so lahko imeli = samo tisti, ki so jo imeli mož= ;nost plačati, saj takrat ni bilo socialnih pomoči, tako kot je to dane= s. Takrat smo malico morali plačati. Vsak posameznik je imel poseben kartonček, na katerem so kuharice vsak dan odčitale prihod k mali= ci. Malice so bile za takratni čas zelo dobre, ali pa smo imeli tako dobro kuharico Anico Šinko. Mnogokrat smo imeli enolončnice, ki pa so b= ile okusno pripravljene.

Jedli smo predvsem razne krompirjeve juhe, fižolove juhe z makaroni, kislo zelje s koščki mesa-segedin, predvsem pa je prevladal kos namazanega kruha z jetrno pašteto, marmel= ado, medom, obvezno pa je sledil topel čaj ali bela kava. Takšne malic= e bi bilo potrebno kuhati tudi danes, saj imamo zato primerne prostore, ne pa da danes vozijo malice iz raznih kuharskih ustanov, kjer pripravljajo hitro pripravljeno hrano, kot so pizze, hamburgerji, pudingi, evrokremi in pa mor= da tudi neoporečni sadni sokovi.

Vsi vemo, da je danes hrana najdražji d= el oz. strošek našega življenja, vendar mislim, da ne bi bilo narobe, če bi zopet naredili akcijo z zbiranjem kmetijskih pridelkov, kakršno smo imeli pred leti, saj bi s tem vplivali na ceno malice, kak= or tudi na boljše počutje naših otrok.«53a

V letu 1967/68 v šoli se je hranilo 219 otrok, ki so hrano delno plačevali in 221 otrok - brezplačno. Povprečno se je prehranjevalo 269 otrok, zbranih pa je bilo 976,50 din= .

Podmladek RK je organiziral tudi akcije zbir= anja krompirja (1200kg) in fižola (150kg). To je pripomoglo k nizki ceni prehrane. SO Ptuj je prispevala sredstva za kruh, od »pomoči&laq= uo; pa so imeli na zalogi še mleko in olje. Druga živila so kupovali. Tedensko so imeli 3-4 krat juhe, 2-3 krat pa mlečno hrano.54

V šolskem letu 1968/69 se je hranilo v mlečni kuhinji 2493 otrok. Od teh je hrano plačevalo 2258 otrok, a 235 otrok se je hranilo brezplačno. Tako je bilo zbrano 11290 Ndin. Podmladek RK pa je organiziral dve akciji, zbiranje krompirja in zbiranje fižola.Učenci so se obema akcijama odzvali in prispevali po svojih močeh. Zaradi tako zbrane hrane je bila precej nizka cena za meseč= ;ne obroke- 5 Ndin. V kuhinji se je izmenjala sledeča hrana: tedensko so i= meli po 2 krat fižolovo juho s testeninami ali rižem, 1 krat tedensko enolončnico, sicer pa kavo ali kakav in kruh z namazom ( marmelada, pašteta).55 Predvidevamo, d= a je pisec te kronike pomotoma navedel tako veliko število otrok. Najverjetneje je, da je bilo = otrok 493, od teh pa je hrano plačevalo 258 otrok.

V naslednjem šolskem letu 1969/70 se je hranilo v mlečni kuhinji 2118 otrok in še brezplačno 203 otr= oci. Mesečno so učenci prispevali 8 Ndin. Z zbiralnimi akcijami krompi= rja, fižola, zelja, repe in čebule so pocenili in povečali pestro= st jedil. Zelje so skisali, repo pa vložili v tropine. Podjetje "Petovia" iz Ptuja jim je poklonilo precej kislega zelja. Podjetje Gorenje jim je poslalo hladilnik. Kuhinja je bila obložena s keramičnimi ploščicami. Po tleh so bile položene terzzo plošče. Jedilnik so sestavljale: enolončnice, fižol s slanino, testeninami, krompirjeve juhe, goveje juhe, a dvakrat tedensko kav= a in kruh z različnimi namazi (jetrna pašteta,marmelada, margarina).56= Tudi tu gre najverjetneje za pomoto glede števila otrok, ki so = se hranili v mlečni kuhinji.

Leta 1970/71 se je v šolski mlečni kuhinji hranilo 250-300 otrok mesečno. Mesečni prispevek je znaša l10 ND. V kuhinji so stregli popolno hrano. Za pestrejšo hr= ano so poskrbeli učenci sami z raznovrstnimi akcijami. Tako so zbrali prec= ej krompirja, fižola, repe, čebule. Z učenci so pri fakultativn= ih urah vložili jušno zelenjavo. S tem se je prehrana izboljšal= a.57

V šolskem letu 1971 je kuhala kuharica Marija Zavec. Kuhala je okusno in to 3 krat tedensko enolončnice z mes= om in 2 krat tedensko mlečni obrok, ali pa kruh z namazom in kakavom ali kavo. Število otrok, ki so se hranili je v tem šolskem letu znatno naraslo. V zimskem času se je hranilo 460 otrok. Nekaj se jih je hrani= lo brezplačno. Cena je znašala 10 Din mesečno.

V šolskem letu 1971/72 je kot dohodek kuhinje prišla dotacija TIS (temeljna izobraževalna skupnost), ki= je znašala 57.459,00 Din. Prispevki učencev pa so znašali 30.29= 6,00 Din. Skupno je to znašalo 87.755,00 Din.58

Leto kasneje je bila dotacija TIS enaka, pri= spevki učencev pa so znašali 30.298,00 Din, kar je skupno znašalo 87.757,00 Din.= 59

V kroniki vedno manj piše o prehrani v šoli, zato je za šolsko leto 1973/74 zapisano samo to, da so se v kuhinji delovni pogoji izboljšali.60

<= /span>

V šolskem letu 1974/75 ni bilo govora o kuhinji.61

<= /span>

V šolskem letu 1975/76 sta v kuhinji bi= li zaposleni Julka Emeršič in Lizika Štumberger.62

V naslednjem šolskem letu so v kuhinji = bile zaposlene tri kuharice: Julika Emeršič, Lizika Štumberger, Zefika Fajfar -pomočnica.63<= /a>

O teh letih se Darinka Arnečič iz Gradišč spominja naslednje:

»Moji spomini segajo v čas približno od leta 1971 do leta 1979. Spomnim se, da smo vedno dve minu= ti pred zvonjenjem nestrpno pogledovali na uro. Ko se je zvonec oglasil, smo s= ami, brez učiteljev, stekli po stopnišču proti kuhinji. Spodaj je stal dežurni učenec, ki je črtal datume na listkih za malico= , ki smo jih dobili pri razredniku, ko smo plačali malico za prejšnji mesec. Listek je bil za cel mesec. Ko smo prišli do delilnega pulta, n= as je ponavadi čakala enolončnica ( fižolova juha, krompirjeva juha, zelenjavna juha). Včasih pa smo jedli tudi govejo juho z »zvezdicami«, mlečni riž, kruh z različnimi nama= zi ( marmelada, margarina, pašteta), koruzno polento z mlekom, včasih = pa smo dobili tudi jabolka. Pili pa smo belo kavo, kakav ali čaj.

Ob večjih praznikih, npr. ob dedku mraz= u, dnevu šole, zadnjem šolskem dnevu, smo dobili kruh in hrenovko ali kruh z dvema rezinama klobase. Vem tudi, da smo enkrat imeli športni d= an. Hodili smo po raznih poteh, zaključek pa je bil na Emeršičevi kmetiji v Gradiščah. Tam smo jedli »pasulj« in pili malinovec, ki smo ga takrat pili zelo poredko.

Šola je imela tudi svoj vrt. Na njem smo pri gospodinjstvu obdelovali zemljo. Zelenjava je bila namenjena za pripravo hrane v kuhinji. Tisti učenci, ki smo doma imeli veliko zelenjave ali sadja, smo to zbirali v šoli za šolske malice.«63a

Naša šola je že od leta 1978 organizirala jesensko trgatev v Halozah.

Trgatve se je udeležil le sedmi in osmi razred. V trgatev so hodili v Gradišča k Emeršičevim. Nekaj let kasneje so to delovno ak= cijo opustili. Šele leta 1992 so učenci znova prišli v trgatev. Za hrano in pijačo je bi= lo poskrbljeno iz šole. Kuharice iz šole so jim za malico pripravile sendviče in čaj. = Po končani trgatvi so dobili še manjšo pogostitev od gospodarja= . Za pogostitev jim je pripravil narezek, kruh in sok, saj so to imeli tudi najr= aje.64=

Predstavljamo tudi intervju z bivšo kuharico Zefiko Fajfar iz Cirkulan:

Se n= am lahko predstavite?

Zefika Fajfar, Cirkulane 67, 2282 Cirkulane; rojena 12.12.1938, po poklicu kuharica

Kdaj= ste začeli in kdaj ste končali kuhati v šolski kuhinji?

V šoli sem začela kuhati 3.1.1974, končala sem pa leta 1992.

Se je jedilnik od takrat, ko ste začeli, kaj spremenil, v čem, ste kakšno hrano opustili?

Ko sem jaz začela vem, da smo opustili fižolovo juho, drugo pa se sedaj ne spomnim. Od začetka smo vse kuhali bolj mlečno, kasneje pa makarone, juhe, meso,…=

Lahko opišete kuhinjo?

V kuhinji smo imeli dva kotla, v katerem smo kuhali enolončnice,čaje, »šporhat«, »kipar«, v katerem smo kuhale juhe, »šmorne« i= n pa dušile zrezke.

Kako= ste kuhali za vrtec?

Kuhali smo tri obroke, kosilo, malico in zaj= trk. Za zajtrk so ponavadi dobili hrenovke, kruh, čaj in pa razne namaze. Za kosilo so jedli juhe, solate in pa razne prikuhe, za malico pa so dobili ra= zne napitke in namaze.

Kak&= #353;no je vaše sedanje stališče do problema »norih krav«= ;?

Če gledamo na splošno bi bilo bolj= e, da ne bi jedli nič. Ne vem kako bo kajti vi, mladi radi jeste meso.64a

V letu 1972 so v šoli začeli kuhati tudi za vrtec, ki je takrat spadal še pod ptujski vzgojno-varstveni za= vod.64b Odkar spadajo Cirkulane pod občino Gorišnica, pa je cirkulanski vrtec enota šole.

V aprilu leta 1992 so zasadili sadovnjak. V šolski kroniki za leto 1991/1992 je prilepljen članek, ki je bil objavljen v Ptujskem TEDNIK-u v rubriki Naši kraji in ljudje. V njem piše, da so na OŠ Cirkulane za sedmi in osmi razred organizirali kmetijski pouk. Teoretični del pouka je poučeval Miran Reberc, pomagal mu je tudi ravnatelj Franc Kekec. Na pomoč jim je priskoč= il tudi vinogradnik Ivan Emeršič, ki jim je odstopil del vinograda za praktični pouk. Namen tega programa je bil učencem razširiti znanje o kmetovanju in pridelati precej hrane, da bi učenci izboljšali kvaliteto šolske prehrane in jo s tem tudi pocenili.65

Šolska prehrana je bila v šolskem = letu 1992/93 organizirana za vse učence na šoli. Žal je zadnje le= to upadlo zanimanje za kosilo. Učenci so malicali v šolski jedilnici= .66

V kuhinji so kuharice pripravljale malice za= vse učence ter kosila za učence oddelka podaljšanega bivanja, se= veda tudi za otroke v vrtcu. Učenci malicajo v šolski kuhinji.67

Tudi v šolskem letu 1997/98 je malica b= ila organizirana za vse učence naše šole. Nekateri so imeli regresirano prehrano. Pri sestavi jedilnika so bile upoštevane tudi želje učencev.68<= /a>

V približno zadnjih dv= eh desetletjih dvajsetega stoletja sodeluje v šoli Cirkulane pri skrbi za prehrano otrok v šoli tudi svetovalna služba. O tem nam priča intervju s socialno delavko.

<= /span>

Oseb= ni podatki.

Slavka Krznar.

Koli= ko let delate tukaj?

Tukaj delam 23 let.

Koli= ko otrok ima v šolskem letu 2000/01 brezplačno malico?

V Cirkulanah ima 42 otrok brezplačno malico.

Imate še kaj podatkov za pretekla leta?

Dve leti nazaj je bilo približno enako, prej pa je imelo brezplačno malico od 60-70 otrok.

Kak&= #353;ni so kriteriji za pridobitev brezplačne malice?

Brezposelnost obeh staršev, več ot= rok v družini, samo en dohodek družine-samo en starš zaposlen, s= labe materialne razmere v družini, bolezen, alkohol pri obeh.

Ali število naročnikov brezplačnih malic narašča?=

Potrebe so, ampak smo zaradi denarja omejeni= pri dodelitvi malic.69

V šolskem letu 2000/01= smo pričeli na šoli Cirkulane pouk tudi v novem prizidku k stari šoli, v katerem je dobila, poleg nekaterih učilnic in knjižn= ice, nove prostore tudi sodobna kuhinja z jedilnico. Zato predstavlja to šo= lsko leto veliko prelomnico v kvaliteti prehranjevanja otrok na naši š= oli.

Pogovarjale smo se tudi s sedanjima kuharica= ma naše šole:

Se n= am lahko predstavite?

Danica Voglar, Pristava 39/a, 2282 Cirkulane; rojena 17.2.1962; po poklicu živilski tehnik.

Mira Meško, Cirkulane 54, 2282 Cirkulan= e; rojena 29.5.1962; po poklicu kuharica.

Koli= ko let (od kdaj) že kuhate za šolsko kuhinjo?

MIRA: Kuham že od 3.11.1981. Pred šestimi leti smo delale tri kuharice: Danica Voglar, Anica Jurgec in j= az. Pred enajstimi leti pa smo kuhale Genovefa Fajfar, Lizika Štumberger in jaz.

DANICA: Kuham od leta 1988, letos bo 13 let.=

Od k= daj kuhate tudi za vrtec?

OBE: Za vrtec kuhamo od leta 1972.

Se je jedilnik kaj spremenil?

DANICA: Ja, jedilnik se je zelo spremenil. Spremenil se je v očeh otrok na boljše, ker so prišle pice, hamburgerji, hot dogi in pa še druge nove jedi.

V &#= 269;em se je spreminjal?

MIRA: Spreminjal se je v tem, da smo kuhale razne nove jedi, nekatere pa smo opuščale.

Ste kakšno hrano opustili? Zakaj?

MIRA: Opustili smo mlečni riž, ričet, sedaj pa kuhamo nekatere jedi že nazaj. Od takrat, ko sem = jaz začela hoditi sem v službo, kuhamo kremne juhe, puding, krompirje= ve zrezke, palačinke, piščančje zrezke, smetanov puding, dunajske zrezke in joto (zelje, fižol, meso).

Kaj upoštevate pri sestavi jedilnikov?

DANICA: Upoštevamo to, da je ena jed na jedilniku samo enkrat na mesec, torej se ne ponavlja. Upoštevamo tudi = vsebnost beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov in vitaminov ter mineralo= v v hrani.

Ali = za učitelje kuhate kaj drugače?

MIRA: Ne, za učitelje kuhamo enako, kot= za učence.

DANICA: Včasih se je za učitelje kuhalo posebej. Imeli so bogatejše in dražje malice.

Lahko opišete kuhinjo?

DANICA: Oprema je enaka kot v prejšnji kuhinji, s tem, da imamo sedaj pomivalni stroj. Otroci pri kosilu pa uporabljajo pladnje.

MIRA: Včasih smo hodili po kruh in »špecarijo« v trgovino peš, danes pa nam vse dostavij= o v kuhinjo.

Kak&= #353;no je vaše stališče do problema »norih krav?«<= /o:p>

DANICA: Mi se držimo jedi. Ko bomo dobi= li prepoved s strani sanitarne inšpekcije, ne bomo več uporabljali govedine. Kosti pa že sedaj ne uporabljamo.

MIRA: Verjamem, da se to pri nas še dol= go ne bo pojavilo, ker zaupam v našega mesarja, da ne uvaža tujega m= esa.

Bi r= ade še kaj povedale?

DANICA: Rada bi povedala to, da imamo šolski vrt, kjer pridelamo veliko zelenjave, ki jo uporabimo pri prehr= ani v šoli.

MIRA: Želim si predvsem to, da bi otroci raje jedli kuhano hrano, ker mislim, da je kuhana hrana bolj zdrava kot industrijsko pripravljene jedi.

Kako= velik je vrt in katero zelenjavo pridelate?

DANICA: Vrt je velik 15m x 15m-približn= o. Pridelujemo krompir, solate, zelje, ohrovt, paradižnik, papriko, fižol, kumare, brokoli, cvetačo, špinačo, česen, por, grah, čebulo, itd…70

Prilagamo tudi fotokopije jedilnikov za šolske malice za mesec januar in februar 2001 in za prehrano= v vrtcu. Jedilnike sestavljajo kuharice v sodelovanju z učiteljico, zadolženo za šolsko prehrano.71

Kaj naši učenci najraje jedo za ma= lico v šoli, nam pove sledeča anketa:

Kaj najraje jeste pri šolski malici?

Monika Granda 8.a. - pico<= /p>

Barbara Kozel 8.a-pico

Urška Kolednik 8.a. - mlečni gris

Mihaela Milošič 8.a.- žemljo = in puding

Simona Milošič 8.a.- pico, hamburger,jogurt, žemljo

Tomaž Gabrovec 7.a.- pico

Borut Zebec 7.a.- pico

Marina Galič 7.a.-hot dog

Urška Kolednik 7.a.- hamburger

Uroš Kozel 2.a.- pico

Aleks Milošič 6.a - pico, hamburge= r

Sabina Petrovič 7.a- jabolko

Tadej Žuran 7.c- pico, hamburger

Nina Černivec 3.a- hamburger=

=
Monika Štumberger 3.a- hamburger72<= /a>

Kar so nam povedale kuharice in rezultati te kratke ankete kažejo na to, da imajo učenci danes večinoma r= aje hitro in industrijsko pripravljeno hrano. Na pragu 3. tisočletja si avtorice naloge želimo, da bi bilo med ljudmi več osveščenosti o zdravi in uravnoteženi prehrani. Danes je za = to veliko možnosti – v izobraževanju, preko medijev in verjetno še kje. Hrano bi morali znati tudi bolj ceniti, saj se včasih zgo= di, da kruh leži na tleh ali v koših, približno 800 milijonov lj= udi našega planeta pa še vedno trpi za kronično lakoto.73

= Slika <= /span>1<= span style=3D'mso-bookmark:_Toc510419269'> Šolska kuhinja od 60. let 20. stoletja do septembra 2000. Posnetki so pribli&= 2;no iz leta 1985. Sliki 3= in 5 sta last Danice Voglar, s= liki 4 in 6 pa last Mire Meško.
	= Slika 2<= span style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Tahoma;color:navy;mso-bidi-font-wei= ght: bold'>
= Slika <= /span>3<= span style=3D'font-family:Tahoma;font-weight:normal'>
	= Slika 4<= span style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Tahoma;color:navy;mso-bidi-font-wei= ght: bold'>
= Slika <= /span>5<= span style=3D'mso-bookmark:_Toc510419273'> Nova šolska kuhinja= , ki je začela obratovati sep= tembra 2000. Fotografije hrani zgdovinski krožek. Posnetki so bili narejeni marca 2001.=
=	= = Slika 6<= span style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Tahoma;color:navy;mso-bidi-font-wei= ght: bold'>
= Slika <= /span>7<= span style=3D'font-family:Tahoma;font-weight:normal'>
=	= = Slika 8<= span style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Tahoma;color:navy;mso-bidi-font-wei= ght: bold'>
= Slika <= /span>9<= span style=3D'font-family:Tahoma;font-weight:normal'>
=	= = Slika 10= <= span style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Tahoma;color:navy'>
= Slika <= /span>11 Sedanji š= ;olski vrt. Fotografije hrani zgodovinski krožek. Posnetki so bili narejeni marca 2001.
=	= = Slika 12<= span style=3D'font-size:10.0pt;font-family:Tahoma;color:navy;mso-bidi-font-wei= ght: bold'>
= Slika <= /span>13<= span style=3D'font-family:Tahoma;font-weight:normal'>

ZAKLJUČ= ;EK

Sedaj, ko vzamemo celotno raziskovalno nalog= o v roke, se vsaka pri sebi lahko vpraša: ali je bilo vredno vsak ponedelj= ek dve uri prebirati kronike? Ali je naloga bila vredna naših zamisli, id= ej in truda? Ja, je bila. Čeprav smo se na začetku bale novega izziv= a, mislimo, da je bistveno bilo, da smo skozi sto let, ki smo jih obdelale, spoznale, da se je življenje v tem obdobju relativno hitro spreminjalo= in se danes, zaradi večje razvitosti, še hitreje. Pred sto leti v šoli za malico še slišali niso, mi pa danes v šoli jemo hamburgerje in pico.

V začetnih zapisih od leta 1895 je govo= ra samo o obstoju šolskega vrta, ki ga je v lasti imel šolski upravitelj. O šolski kuhinji in redni malici ni nič napisano. Iz = tega sklepamo, da šolske kuhinje in redne malice niso imeli. O prehrani v šoli je napisanega zelo malo. Predvsem za šolske izlete, ki so večinokrat bili pohodi h kakšni cerkvi, se omenja prehrana, ki so= jo učenci dobili. Očitno se še takrat niso zavedali škodljivosti alkohola za odraščajoče otroke, saj so učenci smeli piti alkohol, tudi ob prisotnosti učiteljev. Tako je bilo vse do leta 1902, ko je profesor Reintzer iz Gradca na šoli preda= val o škodljivosti alkohola na človeško telo. Vse do leta 1929 na šoli torej ni bilo organizirane šolske prehrane. Vendar pa to leto predstavlja prelomnico v prehranjevanju učencev šole Cirkulane. T= ega leta so prvič uvedli šolsko kuhinjo. Čeprav so sprva kuhali = samo pozimi in za revnejše otroke, je to bila za tiste, ki doma niso imeli = rede prehrane, prava rešitev pred lakoto. Otroci so v najhujših meseci= h v letu, ko je primanjkovalo hrane, dobili vsaj en topel obrok na dan. Veliko = je bilo takšnih, ki so v šolo hodili samo zato, ker so dobili toplo malico. Mnogi so iz izkaznic za malice brisali učiteljeve podpise samo= , da bi prišli do tople hrane. Nekaj let po 2. svetovni vojni so malico učenci nosili sami od doma in šele v šolskem letu 1951/52 se omenja začetek delovanja šolske mlečne kuhinje, ki je delova= la v prostorih sedanje pošte v Cirkulanah. Denar za šolsko kuhinjo so = prispevale razne organizacije, odbori, prostovoljci… Predvsem po 2. svetovni voj= ni so pridelke prinašali tudi učenci, seveda tisti, ki so imeli te možnosti. Zbiralne akcije je v tem obdobju vodil velikokrat tudi Rdeči križ. Malice so se zato pocenile. V času pred 2. sveto= vno vojno se je pozimi hranilo vedno več otrok, število otrok, ki so prejemali brezplačno malico, pa je tudi po 2. svetovni vojni naraščalo. Preseglo je celo število 200.

Ko so uvedli kuhinjo v prostorih sedanje pošte, so začeli kuhati vsak šolski dan. Otroci so vedno dob= ili tople obroke in tudi prehrana se je spremenila. Otroci niso dobivali samo koščka kruha in mleko, zaradi česar so kasneje kuhinji rekli= kar mlečna kuhinja, ampak so jedli tudi različne juhe in druge dobrot= e.

Danes je na naši šoli organizirana redna prehrana. Vsak učenec ima možnost dobiti malic. Tudi tisti,= ki je niso zmožni plačevati, jo lahko dobijo. Danes so večje denarne omejitve pri dodeljevanju brezplačnih malic in tudi zbiralnih akcij pomoči za šolsko kuhinjo šola ne organizira več, = zato je število učencev, ki prejemajo brezplačno malico, bistveno manjše v primerjavi s prejšnjimi leti. Prehrana je danes raznovrstna. Ena= vrsta jedila se nam niti enkrat na mesec ne ponovi, kar je v primerjavi s prej= 53;njimi leti velik napredek. Napredek je bila tudi selitev kuhinje iz sedanje pošte v kletne prostore šole, kar se je zgodilo v 60. letih 20. stoletja.74 Pomembno spreme= mbo v letošnjem šolskem letu pa smo že omenile.<= /p>

Pri raziskovanju prehrane na šoli smo se srečevale z mnogimi problemi. Eden izmed njih je bil ta, da je vsako l= etno poročilo bilo potrebno natančno prebrati in izluščiti podatke, kar pa vedno ni bilo enostavno, kajti kronike je pisalo veliko različnih ljudi. Vsak je imel svojo pisavo. Nekateri so pisali lepo, nekateri pa zelo nečitljivo. Tudi časa nam je primanjkovalo. Čeprav smo predelale štiri šolske kronike, opravile anketo, intervjuje s kuharicami in socialno delavko, pripravile spominske zapise na osnovi pripovedi staršev, dedkov, babi, fotografirale…, je na= 53;a želja bila obdelati tudi ohranjene zapisnike pedagoških konferenc. Žal pa nam časovno to do roka ni uspelo, zato so podatki za nekat= era leta zelo skopi.

Čeprav veliko natančnih podatkov n= ismo imele, mislim, da smo v strani te naloge ujele razliko med pogoji šols= tva in prehranjevanja nekoč in danes. Na kratko smo skušale današnjim šolarjem, ki se pritožujejo nad prehrano, pokazati, kako so šolarji jedli včasih in bili srečni s tem, kar so dobili.

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV=

1. Šolska kronika 1878 do 1912, letna poročila za šolska leta od 1895/96 do 1909/10. Hrani jo šolski arhiv.

1. Šolska kronika 1918 do 1967, letna poročila za šolska leta od 1918/19 do 1966/67. Hrani jo šolski arhiv.

2. Kronika, letna poročila&n= bsp; za šolska leta od 1967/68 do 1976/77. Hrani jo šolski arhi= v.

3. Kronika, letna poročila&n= bsp; za šolska leta od 1977/78 in se zaključuje s šolskim letom 1997/98. Hrani jo šolski arhiv.

4. Pripoved Barbare Milošič, Gradišča 46, 2282 Cirkulane. Zapisala Mihaela Milošič, marca 2001.

5.&n= bsp; Pripoved Terezije Milošič, Cirkulane 26, 2282 Cirkulane. Zapisala Simona M= ilošič, marca 2001.

6. Pripoved Genovefe Arnečič, Gradišča 116/b, = 2282 Cirkulane. Zapisala Suzana Arnečič, marca 2001.=

7. Pripoved Simona Milošiča, Cirkulane 26, 2282 Cirkulan= e. Zapisovala Simona Milošič, marec 2001.

8. Pripoved Darinke Arnečič, Gradišča 116/b, 2= 282 Cirkulane. Zapisala Suzana Arnečič, marca 2001.

9.&n= bsp; Spominsko pričevanje Ivana Emeršiča, Gradišča, Cirkulane; zapisala Mihaela Milošič, februarja 2001.

10.&= nbsp; Intervju z bivšo kuharico Zefiko Fajfar iz Cirkulan, narejen februarja 2001. Intervju so pripravile avtorice naloge.

11. Intervju s socialno delavko šole Cirkulane, februarja 2001. Intervju so pripravile avtorice naloge.

12. Intervju s sedanjima šolskima kuharicama, februarja 2001. Intervju sta pripravili Suzana Arnečič in Mihaela Miloši= 9;.

13.&= nbsp; Fotokopije jedilnikov za šolske malice za mesec januar in februar 2001 in za prehrano= v vrtcu, ki se nahajajo na koncu poglavja. Starejši jedilniki niso ohranjeni.

14. Anketa z učenci na temo, kaj najraje jedo pri šolski malici, ki so jo izvedle avtorice naloge marca 2001.

15. Vse uporabljene fotografije – glej kazalo fotografij! Kje= r ni drugače navedeno, so fotografije posnele avtorice naloge, ob pomoč= ;i Simona Simoniča marca 2001.

<= /span>

UVOD=

ZAHVALA

NA PRELOMU IZ 19. V 20. STOLETJE=

MED I. IN II. SVETOVNO VOJNO=

ŠOLSKA PREHRANA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

ZAKLJUČ= ;EK

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV=

45b Pripovedovala Genovefa Arnečič, Gradišča 116/b, 2282 Cirkulane. Zapisala Suzana Arnečič, marca 2001.