NASTOP SKUPINE KURJA KOŽA

Na naši šoli že nekaj let posvečamo pozornost in izvajamo aktivnosti, ki prispevajo k ohranjanju in pozitivnemu odnosu do kulturne dediščine in ljudske kulture. Spletli smo tudi nekaj znanstev s strokovnjaki, ki nam pri tem pomagajo. Eno takšnih je sodelovanje z mag. Dragom Kunejem, sodelavcem Glasbenonarodopisnega inštituta SAZU in članom skupine Kurja koža, ki smo jo za popestritev »popočitniškega ponedeljka« povabili v goste.

 

 Fotografija: Vinko Skale

 

Trio Kurja koža predstavlja poseben delček štajerske ljudske glasbe. Skupino sestavljajo Drago Kunej, Nenad Firšt in Peter Kunej, delujejo pa od leta 1992. Igranja na trstenke so se člani skupine naučili v Halozah, pri zdaj že pokojnem Francu Laporšku, zadnjem izdelovalcu in ljudskem godcu na trstenke. Od njega so poleg nekaterih viž ohranili tudi izročilo izdelovanja tega glasbila. Kurja koža igra tudi na dve različno veliki ljudski prečni piščali - žvegli, ki ju je izdelal Izidor Cafuta, kolar iz Podlehnika v Halozah. Kakšno od viž pa so se naučili tudi od ljudskega godca - violinista Škorčevega Karla iz Slovenje vasi pri Ptuju. Začeli so kot trio trstenk, sedaj pa uporabljajo tudi druga glasbila: poleg trstenk, žvegle in gosli še drumljice, diatonične in ustne harmonike, pa boben, pločevinasti bas (bariton) in lončeni bas. Igrajo tako hitre polke kot tudi umirjene ljudske viže, vse s Štajerskega.

 

 Fotografija: Ivo Zupanič

 

Nuša Pernat, učenka 4.a, je o nastopu zapisala:

Na našo šolo je prišla skupina Kurja koža. Trije glasbeniki so igrali na ljudska glasbila. Igrali so na lončeni bas, gosli, tri vrste trstenk in žvegle. Na te instrumente so nekoč igrali v Halozah in okolici. Skupina kurja koža to glasbo igra in z njo ohranja slovensko ljudsko glasbo.

Najbolj všeč mi je bilo igranje na žvegle in gosli.

 

Marko Letonja, učenec iz 5.a, je zapisal:

V ponedeljek, 7. marca, je našo šolo obiskal trio Kurja koža, ki se ukvarja z ohranjanjem ljudske glasbe in ljudskih glasbil. Igrali in predstavili so nam različne instrumente. Tako smo spoznavali in slišali trstenke, žvegle, lončeni bas, ustne harmonike, gosli, drumljice. Ob poslušanju glasbe smo se zelo zabavali.

Mene je najbolj navdušil lončeni bas, zato sem si ga z razrednikovo pomočjo izdelal. Za izdelavo sem potreboval lončeni lonec, posušeni napeti svinjski mehur, trstikovo palico in dreto. V mlačni vodi sva zmehčala mehur in v sredino zvezala palico. Na koncu sva mehur napela čez odprtino lonca ter ga pritrdila z dreto.

Na bas se igra tako, da se s prsti drsi po paličici gor in dol, pri tem si je treba prste vlažiti z vodo.

 

Zbral: Ivo Zupanič