Trstenke so prastaro glasbilo. Njegova uporaba sega v
antično Grčijo, kjer so jih poznali kot syrinx ali Panova piščal.
Seveda pa so našim trstenkam podobna glasbila poznali tudi na drugih
celinah in v starih kulturah.
Najstarejše slikovno pričevanje o trstenkah pri nas
imamo na vaški situli iz starejše železne dobe. Danes je prevladalo
mnenje, naj bi bile trstenke predvsem značilno pastirsko glasbilo. Pri
nas so jih največ izdelovali na vzhodnem delu in sicer v okolici Ptuja, v
Halozah, na Dolenjskem, pa tudi v Prekmurju, Porabju in na Koroškem. Za
glasbilo je danes v uporabi strokovni izraz trstenke, ki pove, da je
narejeno iz trstike. Na razmeroma veliko razširjenost glasbila opozarjajo
tudi različni nazivi. Poleg izraza trstenke poznamo še orglice, dudle,
hrvaške dudle, piskulice, pištulice, igrce in druge. Po ustnih virih naj
bi na primer še okrog leta 1900 v Halozah na proščenjih prodajali
trstenke, ki so bile tudi do pol metra široke.
|