Trstenke so prastaro glasbilo. Njegova uporaba sega v antično Grčijo, kjer so jih poznali kot syrinx ali Panova piščal. Seveda pa so našim trstenkam podobna glasbila poznali tudi na drugih celinah in v starih kulturah. 
Najstarejše slikovno pričevanje o trstenkah pri nas imamo na vaški situli iz starejše železne dobe. Danes je prevladalo mnenje, naj bi bile trstenke predvsem značilno pastirsko glasbilo. Pri nas so jih največ izdelovali na vzhodnem delu in sicer v okolici Ptuja, v Halozah, na Dolenjskem, pa tudi v Prekmurju, Porabju in na Koroškem. Za glasbilo je danes v uporabi strokovni izraz trstenke, ki pove, da je narejeno iz trstike. Na razmeroma veliko razširjenost glasbila opozarjajo tudi različni nazivi. Poleg izraza trstenke poznamo še orglice, dudle, hrvaške dudle, piskulice, pištulice, igrce in druge. Po ustnih virih naj bi na primer še okrog leta 1900 v Halozah na proščenjih prodajali trstenke, ki so bile tudi do pol metra široke.