Zdi se, da smo zašli v krizo. Zavedamo se, da smo pri vzgoji velikokrat brez moči, ne vemo, kako naj vzgajamo naše otroke in mladostnike. Iščemo nove poti, načine…, ki nam bodo pomagali pri vzgoji.

Nam bo pri tem pomagal vzgojni načrt?

Cilj vzgoje je usposabljanje otroka za samostojno življenje v družbi.

Naloga staršev je, da otroku postavljajo cilje usklajene z otrokovimi sposobnostmi in da vzpodbujajo in nagrajujejo doseganje ciljev. Ob enem pa morajo starši otroku tudi omejevati doseganje ciljev sorazmerno s pomembnostjo ciljev.

Kakšna je ob tem vloga šole ?

V današnji družbi je vedno večji poudarek na preventivno preprečevalnem delu in preprečevalcih. Prepovedovanja in kaznovanja so se velikokrat pokazala za pravo razočaranje.

Pri preventivnem delu na področju vzgoje je treba predvsem upoštevati otroka in mladostnika kot celostnega, enkratnega in neponovljivega posameznika z vsemi podedovanimi in pridobljenimi lastnostmi, ki si išče svoje mesto v sodobni družbi.

Ena najpomembnejših in zelo učinkovitih preventivnih dejavnosti je naš osebni zgled mladi generaciji.

Učinkovit preventivni program mora vsebovati učenje

čustvenih spretnosti
kognitivnih spretnosti
vedenjskih značilnosti.

Uspeh preventivnega programa je v veliki meri odvisen od dobrega načrtovanja. Pri načrtovanju si moramo zastaviti naslednja vprašanja:

Kako resen je problem ?
Kakšne so specifične potrebe učencev v posamezni razredni skupnosti ?

Cilji vzgojnega programa:

- v razredni skupnosti in v šoli ustvarjati ugodno psihosocialno klimo, ki bo omogočala otrokom in mladostnikom zadovoljevanje psiholoških potreb po varnosti in sprejetosti v vseh vsakdanjih šolskih situacijah;

- učenje splošnih pravil vedenja v družbi;

- učenje in vzgajanje otrok in mladostnikov za razumeva je in spoštovanje drugih;

- učenje za medsebojno sodelovanje ;

- učenje strpnosti;

- učenje sprejemanja in spoštovanja drugačnosti;

- izvajanje aktivnosti, v katerih bodo otroci in mladostniki doživljali uspeh in osebno potrditev;

- vzpodbujanje in pomoč otrokom in mladostnikom pri vključevanju v različne interesne dejavnosti v šoli ali izven nje;

- preprečevanje nastajanja novih čustvenih in vedenjskih težav;

- redno sodelovanje in pogovori s starši;

- sodelovanje s strokovnjaki;

- učenje zaupanja do odraslih in do družbe;

- vzpodbujanje učencev k branju leposlovnih knjig, časopisov, strokovne literature, k ogledu zabavnih in kulturnih prireditev v šoli ali izven nje, k ogledu razstav;

- nadarjenim učencem pomagati pri razvijanju njihovih posebnih sposobnosti, talentov;

- spodbujanje in razvijanje temeljnih humanističnih vrednot ( iskrenost, poštenost, pravičnost, samodisciplina, pozitiven odnos do učenja, dela in življenja, strpnost do drugih in drugačnih );

- učenje in pridobivanje socialnih izkušenj ( druženje z vrstniki in odraslimi v obliki razgovorov, sestankov, sprehodov, obiskov javnih prireditev…);

- iskanje otrokovih pozitivnih lastnosti, sposobnosti;

- učenje o tem, kako izboljšati učni uspeh;

- učenje čustvovanja in izražanja čustev;

- učenje pridobivanja pozitivnih vedenjskih vzorcev;

- sprejetje otroka takšnega, kakršen je;

- osebna naklonjenost in strpnost do otrokovih čustvenih in vedenjskih posebnosti oz. težav….

2. Vzgojni načrt obsega:

2.1. Zakonska osnova vzgojnega načrta

1. ZOŠ, 2. člen – cilji OŠ

2. ZOFVI, 2. člen ( cilji vzgoje in izobraževanja)

3. Konvencija o otrokovih pravicah ( OZN, sprejela Generalna skupščina, 1989)

4. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v R Sloveniji ( izdalo MŠŠ, 1995)

2.1.1. Namen

Z vzgojnim načrtom želimo, v skladu z našo vizijo, uresničevati cilje in razvijati vrednote v osnovni šoli ( 2. člen Zakona o OŠ, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o OŠ, UL RS, št.102/207).
Prispevati k boljšim in sproščenim medsebojnim odnosom, k zadovoljstvu vseh udeleženih.
Povečati doslednost, red in varnost v šoli.
Prispevati k dvigu kvalitete dela in prepoznavnosti šole v okolju.

Vzgojni načrt vsebuje tudi vzgojne dejavnosti, ki jih izvaja šola na osnovi ugotovljenih rezultatov ankete in opravljeni analizi stanja.

Rezultati ankete izvedene leta 2007 so nam povedali:

Pomembno je spoznanje, da daje sam učni proces učencem dovolj znanja ( vprašalnik za starše, 2007).

- Starši so večinoma zadovoljni s splošno klimo na šoli.

- Sodelovanje z učitelji je dobro.

- Razveseljivo je, da se večina staršev pogovarja z učenci o vzgojnih težavah v otrokovem razredu ali izven razreda.

Več moramo narediti za medsebojno spoštovanje, zaupanje, za večjo strpnost, varnost…( vprašalnik za učence, starše, zaposlene v šoli, 2007 ).
Na vprašanje, zakaj sploh prihaja do kršitev pravil na naši šoli, smo dobili naslednje

odgovore:

- premalo gibanja, zato imajo učenci preveč energije

- dokazovanje pred drugimi

- zaradi ocen

- preblage kazni

- učitelji niso dovolj strogi

- učenci imajo težave z vrstniki

- učenci imajo težave tudi doma

- ne znajo krotiti svoje jeze…

Z vzgojnim načrtom želimo doseči sodelovanje in odgovornost vseh, ki so povezani z osnovno šolo: učencev, učiteljev, staršev….

Vzgojni načrt nastaja od decembra 2007. Do konca maja 2009 bo oblikovana celota. Dopolnjevali in spreminjali ga bomo vsako leto.

Z vzgojnim načrtom želimo v skladu z našo vizijo :

uresničevati in razvijati vrednote v osnovni šoli
prispevati k še boljšim medsebojnim odnosom

povečati doslednost, red in varnost v šoli.

2.2. Vrednote

Vrednote so življenjski cilji, smernice, ideje, etična vodila, ki nudijo oporo posameznikom in skupinam pri njihovem življenjskem slogu, opredeljujejo, kaj je pomembno in vredno truda, usmerjajo ravnanja ljudi, zato so zelo pomembne za družbo.

Vrednote so podlaga ustvarjanja kulture šole, podlaga dejavnostim, osnova pravilom šolskega reda.

“ čemur priznava kdo veliko načelno vrednost in mu zato daje prednost.”

Učitelji, starši in učenci smo izbrali vrednote ( vprašalnik za učence, starše, učitelje, 2007), ki jim bomo v prihodnje posvečali posebno pozornost:

2.2.1. SPOŠTOVANJE

Učili se bomo spoštovati sebe, učence, starše, učitelje….., naravo.

Medsebojno spoštovanje in spoštovanje pravil in dogovorov je pogoj za uspešnost pri doseganju naših ciljev.

Zaposleni moramo pokazati spoštljiv odnos in primeren način komunikacije do sodelavcev, učencev in staršev. Učencem moramo biti za zgled.

Učenci so dolžni spoštovati vse delavce šole, vrstnike in druge ljudi ter upoštevati šolska pravila in navodila učiteljev.

V šolskem letu 2009/10 bomo tej vrednoti namenili še posebno pozornost.

2.2.2. ZAUPANJE

Zaupanje med učenci, učitelji, starši je eden od temeljnih ciljev naše šole.

Le z zaupanjem bomo lahko gradili kakovostno šolo in zdrave medosebne odnose.

2.2.3. ZNANJE

Znanje nam odpira pot in nam omogoča, da skupaj razvijamo

ustvarjalnost
vedoželjnost
uspešnost
aktivnost…

Zaposleni v ta namen uporabljamo različne sodobne metode pouka, ki jih prilagajamo učencem.

- Ustvarjamo spodbudne pogoje za učenje.

- Učence usmerjamo v iskanje informacij.

- Pri svojem delovanju smo dosledni.

Še naprej bomo razvijali naslednje vrednote: odgovornost, doslednost, strpnost, poštenost, prijateljstvo…

2.3. Vzgojna načela

Strokovni delavci v šoli opravljamo strokovno delo v skladu s strokovnimi spoznanji in strokovno etičnimi načeli:

načelo spoštovanja učencev in vzajemnega spoštovanja
načelo omogočanja aktivnega sodelovanja učencev
načelo znanja - vsem omogočiti enakovreden dostop do znanja
načelo proaktivnega, preventivnega delovanja
načelo sodelovanja s starši
načelo združevanja pravic, odgovornosti in pravil
načelo vzpodbujanja samonadzora in samodiscipline
načelo strokovne avtonomije,usklajenosti vzgojnih dejavnikov in doslednosti
načelo osebnega zgleda

2.4. Proaktivne in preventivne dejavnosti šole

Pri proaktivnih in preventivnih dejavnostih šole bomo izhajali iz

- vizije šole

- vrednot in

- ciljev šole ter

- potreb učencev, staršev, učiteljev in okolja.

Proaktivne in preventivne dejavnosti šole so:

Oblikovanje oddelčnih dogovorov o temeljnih vrednotah skupnega življenja, načinih ravnanja in sodelovanja pri oblikovanju pravil
projekti, delavnice, akcije
vzgojne dejavnosti v okviru razrednih ur
izvajanje dejavnosti, ki povezujejo učence, starše, delavce šole, lokalno in širšo družbeno skupnost.
Razvijanje socialnih veščin in skrb za uspešno komunikacijo
Načrtno
svetovanje

2.4.1. Vzgojne dejavnosti

Predlog izvajanja vzgojnih dejavnosti za šolsko leto 2009/2010

Vrednote: spoštovanje, doslednost in navajanje na red

Učenci, delavci šole, starši se učijo spoštovati sebe in druge, dosledno upoštevajo pravila hišnega in šolskega reda, skrbijo za urejenost šolskih prostorov, šolskega okolja….

2.4.2. Dejavnosti za učence

Dejavnosti	Izvajalec	Udeleženi	Rok	Spremljanje in vrednotenje
Seznanitev s hišnim redom in pravili šolskega reda	razredniki	Učenci od 1. do 9. razreda	Prva razredna ura oddelkov	Poročila razrednikov na pripravljenem obrazcu , ki jih zbere ŠSS
Veščina meseca (spoštovanje,odgovornost, zaupanje, sprejemanje samega sebe, nenasilje, odpuščanje, hvaležnost )	Razredniki, zunanji sodelavci, šolska svet.služba	Učenci od 1. do 9. razreda	Od oktobra 2009 do maja 2010- pri razrednih urah	V juniju 2010 evalvacija v posameznih oddelč.skupnostih
Kontrola in samokontrola	Učenci sami opazujejo stanje v razredih in šoli	Učenci od 1. do 9. razreda, reditelji, dežurni učenci, vsi učenci	Celo šolsko leto	Učenci o vsem poročajo razrednikom

Učenje bontona

( obnašanje v jedilnici, na hodnikih in v drugih prostorih šole

Razredniki pri razrednih urah

Učenci od 1. do 9. razreda

Celo šolsko leto

Junija na sestankih razredne oddelčne skupnosti

Varuhi okolja

Vsi učenci skrbijo za urejeno podobo šole in vseh njej pripadajočih površin.

Vsak mesec je dežuren en razred

Razredne skupnosti- razredniki seznanijo učence z razporedom

Od septembra 2009 do junija 2010

Pripravljen obrazec, na katerega se bo podpisal razrednik, ki vodi evidenco za svoj razred

2.4.3. Dejavnosti za starše

Dejavnost	Izvajalec	Udeleženi	Rok	Spremljanje in vrednotenje
Zakon o preprečevanju nasilja v šoli- predavanje	Zunanja sodelavka in šolska svet.služba	Starši od 1. do 9. razreda	September - november 2009	Vprašalniki za starše, individualni razgovori
Hišni red in pravila šolskega reda	Razredniki	Starši od 1. do 9. razreda	September 2009
Šola za starše	Strokovni delavci Centra za socialno delo v Ptuju	Starši od 1. do 9. razreda	Celo šolsko leto	Individualni razgovori, vprašalniki

2.4.4. Dejavnosti za učitelje

Dejavnost

Izvajalec

Udeleženi

Rok

Spremljanje in vrednotenje

Zakon o preprečevanju nasilja v družini - predavanje

Zunanja sodelavka in šolska svet.služba

Zaposleni v OŠ

September-november

2009

Samopodoba- delavnica

Vodja zdrave šole in šolska svet.služba

Učitelji

Avgust 2009

vprašalniki

2.4.5. Dejavnosti, ki jih bomo še izvajali pri razrednih urah:

razgovor o pravicah in dolžnostih učencev
vzpodbujanje otrok, da bodo iskali občutek moči v sebi in ne v premoči nad drugimi
učenje konstruktivnega reševanja konfliktov
skrb za urejanje matične učilnice

Veliko vzgojnih dejavnosti izvajamo celo šolsko leto v okviru zdrave šole.

2.5. Svetovanje in sporazumno reševanje medsebojnih problemov in sporov

Cilji svetovanja so, da se učenec uči:

- oblikovati lastne cilje in strategije za njihovo uresničevanje,

- organizirati lastno delo, da bo učenje lažje in bolj učinkovito,

- razmišljati in presojati o svojem vedenju in ravnanju drugih,

- prevzemati odgovornost za svoja dejanja

- opazovati lastna občutja, razmišljanja in vedenja,

- empatičnega vživljanja v druge,

- sprejemanja različnosti,

- strpnosti,

- reševati probleme in konflikte,

- razumeti vzroke za neustrezna vedenja pri sebi in pri drugih,

- razvijati pozitivno samopodobo in samospoštovanje,

- ustrezno ravnati v situacijah, v katerih je prisoten strah, stres, tesnoba, jeza, žalost…

Osebni svetovalni pogovori učiteljev, svetovalnih delavcev ali drugih z učenci in starši so najboljša pot za graditev medsebojnega zaupanja. Pri tem gre za nudenje pomoči in iskanje uspešnih in etično sprejemljivih rešitev pri ugotavljanju pozitivnih in negativnih posledic ravnanj posameznika ter povezanosti teh ravnanj s posledicami.

Sklenjen dogovor opredeljuje cilje, odgovornosti sodelujočih in morebitne izjemnosti.

2.5.1. Restitucija

Je metoda poravnave povzročene škode ( na etičnem, socialnem, psihološkem področju).

2.5.2. Mediacija

Je postopek, v katerem se osebe, ki imajo konflikt, ob pomoči mediatorja pogovorijo in ugotovijo, kje so točke njihovega spora, izmenjajo stališča ter poskušajo najti rešitev, s katero bodo zadovoljni vsi udeleženi.

2.5.3. Mediacija in restitucija :

sta priložnost za učenje novih vzorcev vedenja in popravo napak
ponujena je možnost reševanja težav, ki je prostovoljna
spodbujata pozitivno vedenje in vrednote
učita ustvarjalno reševati probleme in spore
zahtevata odločitev in napor učenca
vpletene strani sprejmejo rešitev problema oz nadomestilo za povzročeno škodo

2.6. Vzajemno sodelovalni odnos s starši

Sodelovanje s starši je nujno. Šola in družina imata številne priložnosti, da gradita medsebojno spoštovanje, zaupanje in sodelovanje.

Starši, učenci, učitelji vzajemno sodelujemo pri:

* oblikovanju življenja in dela šole

* različnih dejavnostih

* oblikovanju vzgojnega načrta šole

* oblikovanju akcij za izvajanje preventivnih vzgojnih dejavnosti

* sodelujejo pri oblikovanju individualiziranih pomoči učencem s posebnimi potrebami in pri vzpodbujanju nadarjenih učencev…

2.6.1. Starši

- obiskujejo govorilne ure pri razrednikih in drugih učiteljih

- se udeležujejo razrednih in skupnih roditeljskih sestankov

- se udeležujejo individualnih pogovorov in timskih sestankov

- obiskujejo razredne in šolske prireditve

- obiskujejo in aktivno sodelujejo na dnevih dejavnosti ( delavnice, prireditve, srečanja…)

- sodelujejo pri izvedbi akcij za izvajanje preventivnih dejavnosti…

Starši sodelujejo tudi s

- prostovoljnim delom ( dežurstvo staršev v začetku šolskega leta…)

- dajejo pobude, predloge preko sveta staršev in sveta zavoda in s tem vzajemno sodelujejo pri oblikovanju dela in življenja šole.

Starše vabimo, da bi sodelovali tudi kot mentorji interesnih dejavnosti, spremljevalci na ekskurzijah, predavatelji na roditeljskih sestankih…)

2.7. POHVALE, PRIZNANJA, NAGRADE

Učenci ali skupina učencev lahko za prizadevno in uspešno delo v šoli in tudi pri izven šolskih dejavnostih prejmejo pohvale, priznanja in nagrade.

Pohvale, priznanja in nagrade učencem ali skupinam učencem predlagajo:

oddelčne skupnosti in skupnost učencev šole;

razrednik;

drugi strokovni delavci šole;

mentorji dejavnosti;

ravnatelj,

starši.

Pohvale so lahko pisne ali ustne.

Pisne pohvale podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto.

Razrednik podeljuje tudi pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti in (ali) za individualno napredovanje učenca.

Pisne pohvale se lahko podelijo tudi skupini učencev, le te podeljuje ravnatelj šole.

Kadar se učenec ali več učencev izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so ustno pohvaljeni.

2.7.1. Pisne pohvale bomo podeljevali :

- za prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatih

- pri pouku, interesnih dejavnostih šole, za pozitiven vzgled v oddelku,

- za doseganje rezultatov pri dejavnostih izven pouka,

- za doseganje dobrih rezultatov na raznih šolskih tekmovanjih na različnih področjih,

- za prizadevno in učinkovito delo v oddelčni ali šolski skupnosti,

- za spoštljiv odnos do odraslih in pomoč tistim, ki jo potrebujejo,

- iz drugih razlogov, ki jih oceni ravnatelj oziroma učiteljski zbor ali mentorji.

2.7.2. Priznanja bomo podeljevali za:

- večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem in izven šolskem delu,

- doseganje vidnih rezultatov v občini, regiji in (ali) državi,

- večletno doseganje vidnih rezultatov pri interesnih dejavnostih,

- večletno vestno delo v oddelčni šolski skupnosti in v šolskem parlamentu,

- priznanja ob drugih priložnostih (šola v naravi, krosi, …)

2.7.3. Nagrade bomo podeljevali učencem v obliki:

- pripomočkov, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih,

- knjižnih nagrad.

Nagrado lahko dobi posameznik, skupina učencev ali oddelčna skupnost.

Vzgojni načrt se bo dopolnjeval, spreminjal glede na letno evalvacijo vzgojnega dela šole.

3. Pravila šolskega reda

Pri pripravi pravil šolskega reda sodelujejo strokovni delavci šole, učenci in starši.

Pomembno je, da dobijo napisana pravila vsi učenci in starši, deli pravil, ki so pomembni za učence, se izobesijo v učilnicah in drugih vidnih mestih.

Pri dejavnostih, ki jih bomo izvajali v razredu, nam je lahko v pomoč tudi ta literatura:

Coloroso Barbra, Otroci so tega vredni, Notranja disciplina – največ, kar lahko damo otroku, Založba Tangram, Slovenija 1996, v šolski knjižnici

Elliot Michele, Trpinčenje, Modri priročnik, Educy, Ljubljana 2002, v šolski knjižnici

W.Green Ross, Eksplozivni otrok, Nov pristop k razumevanju in ravnanju s kronično neprilagodljivimi otroki, Orbis, Ljubljana 1999, v šolski knjižnici

Virk – Rode Jožica, Belak- Ozboljt Jasn, Razred kot socialna skupina in socialne igre, ZRSŠ, Ljubljana 1990, v šolski knjižnici

Carrell Susan, Skupinske aktivnosti za mladostnike, Priročnik za vodenje skupin, Inštitut za psihologijo osebnosti, Ljubljana 2002, v šolski knjižnici

Schilling Dianne, 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence, 1. stopnja za delo z otroki od 6 do 10 let, v šolski knjižnici

Karen Miller, Otrok v stiski, Priročnik za vzgojitelje, učitelje, strokovnjake, starše, ki se srečujejo z otroki, ki doživljajo stiske, krize in stres, Educy , Ljubljana 2000, v šolski knjižnici

Zbirka SPREGOVORIMO – Johnson Julie, Ustrahovalci in nasilneži,Levete Sarah, Osamljenost in prijateljstvo DZS, Ljubljana 1998, v šolski knjižnici

Bluesstein Jane, Kako otroku postaviti meje in poskrbeti tudi zase, Inštitut za razvijanje osebne kakovosti, Ljubljana 1998, v šolski knjižnici

Mielke Ursel, Če z otrokom ni lahko, Didakta, Radovljica 1997, v šolski knjižnici

Good E. Perry, …in mulc si bo pomagal, Radovljica 1993, v šolski knjižnici

Good E. Perry, Pravica do sreče, Radovljica 1994

Kristančič Azra, Socializacija agresije, AA Inserco. Svetovalna družba, Ljubljana 2002

Blum Paul, Preživeti in uspeti v disciplinsko težavnem razredu, Regionalni izobraževalni center Radovljica, 1999

Glasser William, Vsak učenec je lahko uspešen, Radovljica 2001

Kaufman Gershen…., Dvigni glavo, zate gre! Vodnik k osebni moči in zdravi samozavesti, Zbirka Mladostnik, Didakta, Radovljica 2005,

Vtič Tršinar Darja, Iskalci biserov, Priročnik za razredne ure, Društvo za boljši svet, Maribor 2004

Warden David, ChristieDonald, Spodbujanje socialnega vedenja, Priročnik za učitelje in svetovalne delavce, Inštitut za psihologijo osebnosti, Ljubljana 2001

Maksimović Zoran, Mladinske delavnice, Sekcija za preventivno delo pri Društvu psihologov Slovenije, Ljubljana 1991

…………in še veliko več.