Opozorilo nepoučenim: vsi časi so UT!
Deset popotnikov - danes imenovani Janoshaza Team:
DRADEKACJAPETNAPREMAROJBOROJHESOBMOTUFMEZAKJUZALDA
se nas je 10. avgusta leta gospodovega 1999 okrog 15. ure odpravilo na pot brez cilja.
Sklenili smo, da se po poti oglasimo tudi v Fokovcih, kjer smo poslušali predavanje dr. Zwittra o sončevem
mrku ter si ogledali najnovejše satelitske slike. Izračunali smo, da bi se moralo v Vzhodni Madžarski uliti
že pred polnočjo in da bi moralo biti dopoldne že jasno. Tako je naše popotovanje dobilo cilj - Janoshaza!
Ciljni kraj smo našli brez problemov okoli 21. ure. Potrebno je bilo najti le še ustrezni prostor za opazovanja.
Po kake pol ure smo uspeli izslediti njivsko pot, na kateri smo se utaborili za naslednjih 16 ur.
Že ob 22:14 smo začeli z opazovanjem meteorjev. Precejšnja oddaljenost večjih krajev je omogočila mejne
magnitude tja do 6,8. A vse vendarle ni bilo tako lepo, kot izgleda na prvi pogled. Na njivah je namreč bilo
kar nekaj flot komarjev, poznale pa so se tudi posledice opazovanj preteklih dni.
V 3,30 ure Teff je tako KACJA zabeležil 116 meteorjev (PER, CAP, AQU in KCG), okrog 360 komaroidov (KOM) ter
več kot 450 halucinidov (HAL)!
Ob 02:05 smo lahko opazovali (v bistvu sva bedela le še KACJA in ZAKJU) bliske nevihte, ki se je nezadržno
bližala naselju Janoshaza! Dokler se ni ulilo (torej do 02:36) sva naredila 11 ekspozicij, o intenzivnosti
nevihte pričajo spodnje fotografije.
Še pravočasno smo pospravili teleskop 8" Meade LX50 f/10 SCT z EMC optičnimi prevlekami in se že rahlo
mokri spravili pod streho. Komaj sva KACJA in ZAKJU malo zadremala, že je okoli 6. ure ZALDA odprl vrata
avtomobila in ves srečen skakal, da je na nebu malo jasnine. Kljub vsemu se je nato še mnogokrat na novo
pooblačilo in še ob 8. uri smo premlevali, če naj se odpravimo kam drugam. Ker nam ni uspelo vzpostaviti zveze
s HMZ Slovenije, satelitske slike pa tudi niso kazale na dobro vreme na vzhodu Madžarske, smo sklenili ostati
kar v Janoshaza.
In še sreča, da smo! Pol ure pred prvim stikom se je namreč povsem zjasnilo in videti je bilo, da bo vreme
vzdržalo do konca mrka! Najprej smo si Sonce ogledali skozi teleskop in s projekcijo na list papirja,
da bi lahko ocenili njegovo aktivnost. Peg je bilo sicer manj kot v prejšnjih dneh, a za prvo silo je
šlo... Nato smo pričeli smo s pripravami na opazovanje mrka (teleskop, fotoaparati, filtri,...).
Prvi kontakt smo opazili ob 9:25, najprej skozi teleskop, kmalu pa tudi s prostimi očmi. Čez uro smo
opazili čudno obnašanje živali, od komarjev pa do ptičev in srnjadi. Kot da ne bi nikoli prej videli
sončevega mrka!? ;-)
Kmalu pa smo tudi mi postajali čedalje bolj nemirni, saj je bila sončeva površina čedalje manj osvetljena.
Ob 10:53 pa je prišel trenutek, ki smo ga dolgo čakali: drugi stik!
Izza lunine sence je zažarela korona, veličastna kot le malokaj (/kdo), ob lunini ploskvici pa so bile vidne
številne protuberance v škrlatni barvi! [še danes se ob misli na to dvignejo vse dlake!] Opazili smo
planeta Venero in Merkurja, pa tudi nekaj zvezd. PETNA je videla celo meteor!
Dve minuti in dvaindvajset sekund so minile prej, kot jih uspeš prebrat!
Najkrajše 2,37 minute v življenju!
Po tretjem kontaktu okrog 10:55 je napetost močno popustila in tudi 99% zakrito Sonce ni bilo več preveč
zanimivo. Vseeno smo takrat usmerili teleskop proti Veneri, ki je bila tega dne le še 3,5% osvetljena,
premer pa je imela skoraj 56"!
Četrti stik smo dočakali sproščeni ob malici. Kmalu zatem smo začeli pakirati in se odpravili proti
Sloveniji, kjer smo še isto noč opazovali meteorje z MBK. To pa je že druga zgodba...
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
Fotografije so posnete s 300-mm objektivom. |
| Na začetek | Astronomija | Rožice |Fotografija | Povezave |
