SYMPHYTUM OFFICINALE

DROGA

Ime droge:	Symphyti radix - korenina gabeza
Rastlina:	Symphytum officinale L.

Sistematika:

Phylum	Spermatophyta (Magnoliophyta)	semenke
Subphylum	Magnoliophytina (Angiospermae)	kritosemenke
Classis	Magnoliatae (Dicotyledonae)	dvokaličnice
Subclassis	Lamiidae
Superordo	Solananae
Ordo	Boraginales	srhkolistovci
Familia	Boraginaceae	srhkolistovke
Genus	Symphytum	gabez

OPIS RASTLINE

Navadni gabez ima v zemlji vretenasto, vejnato razraslo, do dva cm debelo koreniko, ki je pokrita s črno skorjo ter je v prerezu bela. Iz nje poganja do 80 cm visoko, pokončno votlo in razvejano steblo. To nosi do 20 cm dolge, jajčasto suličaste liste, ki se iztezajo daleč po steblu . Listi in vsa rastlina so porasli s srhkimi dlačicami. V zalistju zgornjih listov so cvetovi z vijoličasto rožnatim vencem in so združeni v grozdastem socvetju. Iz cvetov se razvije plod, ki razpade na štiri plodiče. Na njih je rumenkast oljnat izrastek, ki dobro tekne mravljam ter tako poskrbijo za gabezovo razširitev. Cveti od maja do avgusta.
RASTIŠČE IN RAZŠIRJENOST:
Raste po travnikih, gozdovih, ob jarkih, po nabrežjih, logih in ob poteh. Zelo mu ugajajo vlažna, peščena tla.

DROGA

Zgodaj spomladi ali pozno jeseni izkopavamo koreniko, ki jo operemo, odstranimo ostanke nadzemnih delov, razrežemo po dolgem in posušimo v sušilniku ali na topli peči.

ZDRAVILNE UČINKOVINE

Korenine vsebujejo alantoin, čreslovine, sluzi, škrob, triterpene, sitosterol auksin, aspargin, amino kisline, v sledovih pirolizidinske alkaloide itd.

UČINKOVANJE IN UPORABA

Alantoin spodbuja rast in razmnoževanje celic in tako obnavlja tkiva. Zato ljudsko zdravilstvo uporablja gabez za zdravljenje kostnih zlomov, zvinov, vnetja pokostnice, krčnih žil, oteklih sklepov pri putiki, revmi in po udarcih. Ljudsko zdravilstvo ga uporablja za zdravljenje prehladov in katarjev v prebavilih kot čaj ali tinkturo, vendar se danes to ne uporablja več, zaradi škodljivih pirolizidinskih alkaloidov.

PRIPRAVKI

Vzamemo svežo koreniko, jo olupimo in drobno sesekljamo. To damo v lonec in čez prelijemo toliko mrzle vode, da je korenina pokrita. To kuhamo toliko časa, da postane korenika mehka kot kaša. Na gazo namažemo to kašasto kremo in to položimo na poškodovan sklep.
Iz posušenih korenin kuhamo čaj tako, da vzamemo eno veliko jedilno žlico droge, jo prelijemo s pol litra mrzle vode in počasi segrejemo do vrenja. Nato odstavimo, pokrijemo in pustimo, da se čaj ohladi. Precedimo in s čajem izpiramo vneto ustno votlino in z njim masiramo vnete dlesni pri majavosti zob.
Ljudsko zdravilstvo priporoča pripravek iz gabezove korenine, kuhan na vinu. Vzamemo 50 g posušene korenine, jo damo v lonec in čez polijemo mešanico iz 1 litra rdečega vina in 1 litra vode. Počasi kuhamo pol ure. Nato odstavimo, ohladimo in precedimo. Vsake pol ure popijemo po eno veliko žlico tako pripravljenega čaja pri visoki vročini, ki spremlja težko vnetje pljuč.
Iz korenin pripravljamo mazilo tako, da sveže, očiščene korenine drobno zrežemo in jih prepražimo na olivnem olju ali na svinjski masti. Temu lahko dodamo malo smrekove smole, žličko medu in pest ognjičevih cvetov. Nato nekoliko ohladimo in precedimo skozi čisto krpo. Ljudsko zdravilstvo to priporoča za mazanje krčnih žil, udarnin, lajša bolečine pri zvinu itd.
Lahko si pripravimo tudi tinkturo, tako da vzamemo en del drobno zrezanih korenin in jih namočimo v dveh delih 60% alkohola. V dobro zaprtem kozarcu pustimo stati 14 dni. Nato precedimo in uporabljamo razredčeno v razmerju 1 :4 za obkladke pri udarninah, vrezninah, praskah, krčnih žilah itd.
Ker vsebuje gabez pirolizidinske alkaloide, z njegovo uporabo ne smemo pretiravati in jih lahko uporabljamo le kratek čas. Pirolizidinski alkaloidi škodujejo jetrom in so rakotvorni.

LITERATURA

Akačić: Ljekovito bilje, Poljoprivredni nakladni zavod, 1960
Baessler: Heilpflanzen, Neumann verlag, 1966
Benzinger: Ljekovito bilje, Zadružna štampa Zagreb, 1950
Bohinc: Slovenske zdravilne rastline
Cilenšek: Naše škodljive rastline, Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1892
Fischer: Unsere helipflanzen, Mueller verlag, 1941
Frohne - Pfander: Giftfanzen, Wbg, 1997
Gelenčir: Atlas ljkovitog bilja, Prosvjeta Zagreb, 1991
Gelenčir: Prirodno lječenje biljem, Nakladni zavod Znanje, 1977
Hasanagić: Ljekovito bilje i jetra
Heywood: Cvetnice, DZS, 1995
Kušan : Ljekovito i drugo koristno bilje
Mihelčič: Zdravilne rastline, Jugoslovanska knjigarna - Ljubljana, 1940
Neuthaler: Zdravilna zelišča. Založništvo tržaškega tiska, 1977
Pahlow: Velika knjiga o zdravilnih rastlinah, Cankarjeva založba, 1987
Tucakov: Lječenje čajevima ljekovitog bilja, August Cesarec Zagreb, 1978
Tucakov: Farmakognozija, Univerzitet Beograd, 1964
Zadravec: Ljudsko zdravilstvo v Prekmurju, Pomurska založba, 1985
de Wit: Rastlinski svet, Mladinska knjiga, 1978
van WYK: Medical plants of South Africa, Briza, 1997
Wichtl: Teedrogen, 1997
Weidinger: Dober nasvet za vsak dan, Založba Obzorja Maribor, 1994
Internet: Botanical.com, Heilpflanzen-suchmaschine.de.