Meta Kokalj
|
ŽAJBELJ (SALVIA OFFICINALIS)
|
UVOD
Žajbelj so poznali že Rimljani in že takrat je bil zelo cenjena zdravilna rastlina. Latinsko ime Salvia izvira iz besede salvus (lat.), kar pomeni zdrav. Včasih so celo verjeli, da daje žajbelj človeku nesmrtnost. Eterično olje vsebuje okoli 50% tujona, ki je se nahaja tudi v absintu (izvor je v tem primeru pelin) in kateremu pripisujejo vzrok za široko uporabo le tega v Franciji v času Moulin Rougea in Van Gogha. Seminarska naloga vsebuje opis rastline s taksonomijo in rastiščem, opis droge z nekaj farmakopejskimi zahtevami, nekaj informacij o glavnih spojinah in njihovem delovanju, uporabi in seveda toksičnosti.
| Ime droge: |
Salviae officinalis folium |
| Rastlina: |
Salvia officinalis L.
|
Sistematika (1,2):
| Phylum |
Spermatophyta (Magnoliophyta) |
semenke |
| Subphylum |
Magnoliophytina |
kritosemenke |
| Classis |
Magnoliatae (Dicotyledonae) |
dvokaličnice |
| Subclassis |
Lamiidae |
|
| Superordo |
Lamianae |
|
| Ordo |
Lamiales |
ustnatičevci |
| Familia |
Lamiaceae (Labiatae) |
ustnatice |
| Genus |
Salvia |
kadulja |
Botanični opis rastline
Žajbelj je trajni grmiček, ki zraste od 60 do 70 cm visoko. Rastlina ima močne korenine iz katerih zraste zeleno steblo, ki kasneje oleseni. Mesnati listi so sivozeleni in lahko neenakomerno obarvani. So hrapavi, spodaj volnato dlakavi, pecljati, podolgovati, ali jajčasto zaobljeni in zrastejo v dolžino od 7 do 8 cm. Na spodnji strani pa močno izstopa mreža listnih žil. Cveti od pozne zime do zgodnjega poletja. Cvetovi so vijoličasto-modri, podobni žrelu in na koncu stebla tvorijo klasasta socvetja.
Rastišče: žajbelj je tipična sredozemska rastlina, ugodna so sončna rastišča, dobro odcedna, kamnita tla in območja z 0,3 do 2,6 cm padavin letno. Primerna zemlja ima pH med 4,2 in 8,3 in je bogata s kalcijem in dušikom. Rastlina je občutljiva na dolga sušna obdobja z visokimi temperaturami, pozimi pa preživi tudi do -10°C.
Za gojenje lahko rastlino kultiviramo iz semen, s podtaknjenci ali delitvijo korenin. Rastlina preživi od 2 do 6 let, vendar je za nabiranje droge primerno obdobje do 3 ali 4 let, saj potem rastlina že precej oleseni in je posledično manj produktivna. (3,4,5,6)
Opis droge
Po Evropski farmakopeji sta oficinalni Salviae officinalis folium in Salviae tinctura. Navedena je tudi monografija Salviae trilobae folium, ki pa se nanaša na posušene liste rastline Salvia fructicosa.
Salviae folium: celi ali narezani posušeni listi, sivkasti ali rjavozeleni. Po Ph. Eur. mora cela droga vsebovati najmanj 15 ml eteričnega olja na kg, posušena, narezana droga pa minimalno 10 ml olja na kg. Eterično olje ima visoko vsebnost tujona. Listi so dolgi 2-10 cm in široki 1-2 cm. Droga lahko vsebuje največ 100 ml vode na kg in največ 10% prahu. Listi se nabirajo tik pred cvetenjem.
Salviae tinctura: tinktura pripravljena iz listov, po Ph. Eur. mora vsebovati najmanj 0,1% (m/m) eteričnega olja. Je rjavkasta tekočina značilnega vonja in jo dobimo iz 1 dela droge in 10 delov 70% (V/V) etanola. Tinktura vsebuje 64-68% (V/V) etanola, največ 0,05% (V/V) metanola in prav toliko 2-propanola, ostanek pri sušenju pa je minimalno 2,0% (m/m). (3,7)
Suhi listi navadno vsebujejo od 1 do 2,8% eteričnega olja. Sestava je odvisna od rastišča in podvrste žajblja. Dalmatinski žajbelj (Salvia officinalis spp. minor) vsebuje 35-60% tujona, 15% 1,8-cineola, 18% kafre, 16% borneola, bornilacetat, a-pinen, salven. Španski žajbelj (Salvia officinalis spp. lavandulifolia) pa skoraj ne vsebuje tujona in karnozola, ima pa 29% 1,8-cineola in 34% kafre. (2,8)
Vsebnost posameznih komponent pa je seveda precej odvisna od načina pridobivanja droge. Pri ekstrakciji je odločilna izbira topila. Ob primerjavi ekstrakcije z diklorometanom in destilacije z vodno paro zasledimo, da je pri slednji vsebnost tujona višja, kafre pa nižja. (9)
Preglednica 1: Fizikalno-kemijske lastnosti nekaterih učinkovin žajblja (8,10)
| Ime spojine | tujon | kafra | 1,8-cineol |
| Razred spojin | monoterpenski keton | monoterpenski keton | monoterpenski epoksid |
| Formula | 
C10H16O
4-metil-1-(1-metil)biciklo[3.1.0]heksan-3-on, (+)-b-tujon je 1S,4S,5R oblika, (-)-a-tujon pa je 1S,4R,5R oblika
| 
C10H16O
1,7,7-trimetilbiciklo[2.2.1]heptan-2-on | 
C10H18O
1,3,3-trimetil-2-oksabiciklo[2.2.2]oktan |
| Molska masa [g/mol] | 152,2 | 152,2 | 154,3 |
| Tališče [°C] | | 179 (+, - in racemat) | 1,5 |
| Vrelišče [°C] | 201-202 | 204 (+, - in racemat) | 176-177 |
| Opis spojine | brezbarvna tekočina | brezbarvni ali beli romboedrični ali kubični kristali (+), brezbarvni ali beli kristali (-, racemat) | brezbarvna tekočina z značilnim vonjem po kafri |
| Gostota [g/ml] | 0,911 (25°C) | | 0,921-0,923 |
| Topnost v vodi | ne | do 1 g/L | 1 g/L pri 20°C |
| Topnost v organskih topilih | etanol, eter, kloroform | DMSO, aceton, etanol, ogljikov disulfid, | DMSO, etanol, kloroform, ledocet, eter |
| Ime spojine | a-felandren | b-kariofilen | borneol |
| Razred spojin | monoterpen | seskviterpen | monoterpenski alkohol |
| Molekulska formula | 
C10H16
2-metil-5-(1-metiletil)-1,3-dicikloheksen | 
C15H24
(1R,9S)-(-)-4,11,11-trimetil-8-metilen-biciklo[7.2.0]undec-4-en | 
C10H18O
1,7,7-trimetilbiciklo[2.2.1]heptan-2-ol |
| Molska masa [g/mol] | 136,2 | 204,4 | 154,3 |
| Tališče [°C] | - | - | 208 (+), 208-209 (-) |
| Vrelišče [°C] | 174 (R), 175-176 (S) | 129-130 | 212 |
| Opis spojine | bledo rumena oljnata tekočina | brezbarvna oljnata tekočina z blagim vonjem | kristali |
| Gostota [g/ml] | - | 0,9075 | - |
| Topnost v vodi | - | 1 g/L pri 21°C | ne |
| Topnost v organskih topilih | - | DMSO, etanol, aceton, benzen | - |
Preglednica 2: Strukturne formule procentualno manj zastopanih učinkovin v žajblju (8,10)
Pinen
C10H16
M= 136,2 g/mol | 
Karen
C10H16
M= 136,2 g/mol | 
Rožmarinska kislina
C18H16O8
M= 360,3 g/mol |
Ursolna kislina
C30H48O3
M= 456,7 g/mol | 
Karnozol
C17H20O4
M= 288 g/mol |
Pri zunanji uporabi delujeta čaj in olje antiseptično, baktericidno, fungistatično in virustatično ter zavirata nastanek vnetij, delujeta antiflogistično. Notranja uporaba zavira nastanek sline in zmanjšuje potenje, kadar je le to posledica infekcijskih bolezni, premočnega delovanja ščitnice ali pa je živčnega izvora. Žajbelj tudi izboljšuje prebavo in pospešuje menstruacijo. (3)
Kafra deluje kot analgetik, antipruritik (odpravlja občutek srbenja oz. ga preprečuje), antirevmatik, rubefacient, analeptik in stimulira dihalni sistem.
1,8-cineol lajša izkašljevanje in deluje antiseptično.
b-kariofilen deluje antibakterijsko in ima pomirjevalne lastnosti. (8)
Protivnetno delovanje je posledica COX inhibitornega delovanja predvsem urzolne kisline (triterpenska kislina), ID50 je 0,14 mmol/cm2. (11)
Antioksidativno delovanje ima veliko spojin, najpomembnejši pa sta verjetno rožmarinska kislina (čreslovina lamiacej) in karnozol (diterpenska grenčina). (12)
Inhibicija holinesteraze ima za posledico vpliv na razpoloženje in učinkuje proti alzheimerjevi bolezni. Inhibicija butirilholinesteraze je močnejša kot inhibicija acetilholinesteraze in je posledica sinergističnega delovanja sestavin droge, največjo aktivnost pa imata verjetno 3-karen in b-pinen. Učinek je odvisen tudi od količine zaužite droge, nižje doze zmanjšajo anksioznost, višje pa povečajo budnost, umirjenost in zadovoljstvo. (13, 14)
Hipoglikemično delovanje je bilo ugotovljeno v študiji na podganah z diabetesom. Metanolni ekstrakt žajblja zniža raven serumske glukoze brez vpliva na inzulin, eterično olje pa nima učinka na raven glukoze. (15)
Najbolj je razširjena uporaba poparka posušenih listov žajblja za grgranje in izpiranje pri vnetnih obolenjih ustne votline in žrela. Enake so indikacije lahko hlapnega eteričnega olja oz. iz žajblja izdelane tinkture. Prav tako se uporablja čaj notranje, vendar mora biti količina droge za pripravo le tega približno desetkrat nižja kot pri pripravku za grgranje. Pije se ga pri vetrovih, vnetju črevesne in želodčne sluznice ter driskah. Kot vir naravnih oksidantov se uporablja v ustnih vodah, zobnih kremah in podobno, pojavlja pa se tudi kot dišavna komponenta v milih, šamponih, detergentih in kozmetičnih izdelkih. Žajbelj je široko uporaben tudi kot začimba, predvsem pri težkih jedeh in mesu, saj olajša prebavo.
V veterini se uporablja za zdravljenje ran, pri prebavnih težavah, slabem teku in kolikah. (3,8)
|
STRANSKI UČINKI in TOKSIČNOST
|
Pri uporabi nizkih količin žajblja ni stranskih učinkov. Pri daljši uporabi in uporabi nad 15 g droge dnevno pa lahko pričakujemo neprijetne posledice kot so suha usta, izbruhi potu, občutek vročice, pospešen srčni utrip in omedlevica. Notranja uporaba olja je toksična predvsem zaradi prisotnosti tujona, toksična doza olja je približno 2 g. (3)
Tujon lahko povzroči krče in epileptični napad, LD50 pri podganah za a-tujon je 500 mg/kg.
Pri zaužitju ali vdihavanju večjih količin kafre se pojavijo učinki na centralni živčni sistem, vrtoglavica, halucinacije, zmedenost. Kafra tudi draži oči, kožo in sluznice in povzroča slabost in bruhanje.
LD50 1,8-cineola je pri podganah prib. 2500 mg/kg.
a-felandren močno draži kožo, LD50 (podgana) pa je 5700 mg/kg.
b-kariofilen draži kožo.
Borneol draži kožo, LD50 za podgane je 5800 mg/kg (-)-borneola. (8)
Tujon je abortifacient, zato se med nosečnostjo in pri doječih materah uporabi olja izogiba, čaj pa se uporablja le krajši čas. Prav tako se je kontraindiciran pri bolnikih z visokim krvnim pritiskom in epileptikih. (3,8)
Najbolj razširjena je uporaba poparka žajblja za grgranje pri vnetjih grla ter ustne votline in kot začimbe. Vrsta učinkov opisanih pod farmakologijo in analize vsebnosti kažejo na pester nabor različnih spojin, ki jih žajbljeva droga vsebuje. Prav zaradi velikega števila spojin pa je za učinek pripravka iz žajblja pomemben postopek priprave droge. Kot npr. izbira topila pri ekstrakciji in njen čas ter temperatura. Tako npr. eterično olje nima vpliva na serumsko glukozo, metanolni ekstrakt pa jo zniža, ravno zaradi različne sestave, ki je posledica različnih fizikalno-kemijskih lastnosti medija in učinkovin. Poparek iz posušenih listov se lahko pripravi z dodatkom mleka, pri čemer je v pripravku pričakovati več učinkovin topnih v maščobah. Težko je tudi povezati točno določeno spojino z učinkom, delovanje je namreč posledica sinergističnega delovanja med sestavinami. Veliko spojin pa je tudi toksičnih zato se pripravke z višjo vsebnostjo droge le grgra in ne pije.
(1) B. Dolak, J. Kac, S. Kreft, D. Janeš, A. Mlinarič, P. Slanc, B. Štrukelj, A. Umek. Vaje iz farmakognozije in farmacevtske biotehnologije.
(2) Botanical Spice Index,
http://www.uni-graz.at/~katzer/engl/generic_frame.html?Salv_off.html
(3) Dr. Katja Galle-Toplak. Zdravilne rastline na Slovenskem.
(4) Žajbelj - Dvorec Trebnik, http://www.trebnik.com/zelisca/zajbelj.php
(5) Salvia officinalis L, http://www.elmartb.com/pages/salvia_officinalis.htm
(6) Floridata Salvia officinalis, http://www.floridata.com/ref/S/salv_off.cfm
(7) European Pharmacopoeia 5.0
(8) Žajbelj (Salvia officinalis), http://www.ntfkii.uni-lj.si/etolja/zajbelj.htm
(9) R. Länger , Ch. Mechtler, J. Jurenitsch. Composition of the Essential Oils of Commercial Samples of Salvia officinalis L. and S. fruticosa Miller: A Comparison of Oils Obtained by Extraction and Steam Distillation. Phytochemical Analysis, Volume 7, Issue 6, 4. December 1998, Pages 289-293.
(10) http://www.chemfinder.com
(11) D. Baricevic, S. Sosa, R. Della Loggia, A. Tubaro, B. Simonovska, A. Krasna and A. Zupancic. Topical anti-inflammatory activity of Salvia officinalis L. leaves: the relevance of ursolic acid. Journal of Ethnopharmacology, Volume 75, Issues 2-3, May 2001, Pages 125-132.
(12) Paula C. Santos-Gomes, Rosa M. Seabra, Paula B. Andrade and Manuel Fernandes-Ferreira. Phenolic antioxidant compounds produced by in vitro shoots of sage (Salvia officinalis L.). Plant Science, Volume 162, Issue 6, June 2002, Pages 981-987.
(13) Sergey U. Savelev , Edward J. Okello , Elaine K. Perry. Butyryl- and acetyl-cholinesterase inhibitory activities in essential oils of Salvia species and their constituents. Phytotherapy Research, Volume 18, Issue 4, 18. May 2004., Pages 315-324.
(14) Kennedy DO, Pace S, Haskell C, Okello EJ, Milne A, Scholey AB. Effects of Cholinesterase Inhibiting Sage (Salvia officinalis) on Mood, Anxiety and Performance on a Psychological Stressor Battery. Neuropsychopharmacology, %. October 2005.
(15) Eidi M, Eidi A, Zamanizadeh H. Effect of Salvia officinalis L. leaves on serum glucose and insulin in healthy and streptozotocin-induced diabetic rats. Journal of Ethnopharmacology, Volume 100, Issue 3, 14 September 2005, Pages 310-313.
