V propolisu najdemo predvsem flavonoide (pinocebrin, galangin, pinobanksin, pinobaksin-3-acetat) flavone, flavonone, flavonole, amino kisline, terpenske derivate, derivate cimetove kisline (kislina, alkohol), fenetilni ester kavne kisline (CAPE), benzilni ester kumarne kisline, benzilni alkohol, fenilvinil eter, cikloheksil benzoat, lecitin, krizin, vanilin,…

Spojine, odgovorne za posamezne učinke (učinkovine):
PINOCEBRIN
GALANGIN
PINOBAKSIN oz. PINOBAKSIN-3-ACETAT

FENETILNI ESTER KAVNE KISLINE (caffic acid phenethyl ester - CAPE)	LECITIN	CIMETOVA KISLINA (3-fenil propenojska kislina)
CIMETNI ALKOHOL (3-fenil 2- propenol)	BENZILNI ESTER p-KUMARNE KISLINE (trans 3-hidroksicimetova kislina, trans- 3-(4-hidroksi)fenil propenojska kislina)

FARMAKOLOGIJA

Številne in vitro razskave so pokazale raznolike aktivnosti povezane s propolisom. Odkrili so antiinflamatorne, antibiotične, antivirusne, fungicidne, antitumorne, imunostimulativne, antioksidantivne, lokalno anestetične učinkovitosti propolisa ter tudi druga delovanja, na primer pospešitev regeneracije tkiv, epitelija ...
Antibiotični, atiinflamatorni, fungicidni, antivirusni učinki
Zadnje raziskave, ki so imele pozitivne rezultate na področju antibiotičnih učinkov so pokazale, da je bil propolis učinkovit in vitro proti nekaterim gram pozitivnim bakterijam (rod Streptococcus, Staphilococcus, Corynebacterie diphteree) in bacilu tuberkoloze. Omejena aktivnost se je pokazala tudi proti gram negativnim bakterijam (Paratyphi B). Nekateri flavonoidi (pinocebrin, pinobaksin), ki se nahajajo v propolisu, pa so pokazali tudi antivirusno aktivnost, v in vitro pogojih.
Mehanizem:
Propolis inhibira rast bakterij, tako da preprečuje delitev celic, povzroči pa lahko tudi poškodbe citoplazme, plazmaleme in celične stene, povzroča tudi delno lizo celic in inhibira sintezo proteinov. Vendar pa nobena od kemičnih sestavin ni tako močna v in vitro pogojih kot naprimer streptomicn ali pa kloramfenikol.
Ugotovljeno je bilo, da propolis nima nikakršnih antibiotičnih učinkov v urinu. Testirali so tri prostovoljce, ki so jim tri dni zapored vbrizgavali 500 mg propolisa trikrat na dan.

Etanolni in vodni ekstrakti imjo antiinflamatorno in antibiotično aktivnost v in vitro in in vivo pogojih. Točen mehanizem delovanja še ni poznan. Pokazalo se je, da vodni eksrakt propolisa inhibira dihidrofolat reduktazo. Za ta učinek naj bi bila odgovorna kavna kislina v propolisu. S tem lahko razložimo nekatere efekte propolisa, ki so podobni vrsti učinkov, ki jih imajo ne steroidne antiiflamatorne učinkovine.

Per os testiranja 13% vodnega ekstrakta propolisa na podganah z edemom na tačkah in umetno povzročenim artritisom so pokazala visoko antiinflamantorno učinkovitost propolisa. Test je potekal tako, da so podaganam dajali tri različne doze propolisa (1, 5 in 10 mg/kg), ugotovili so da je antiinflamatorni učinek odvisen od doze in je primerljiv z diklofenakom (referenca).

Med mikrobiološkimi so pomebna tudi spoznanja, da propolis sam, še zlasti pa v različnih kombinacijah z matičnim mlečkom, zelo močno deluje na vrsto virusov. Nekateri vzorci močno zavirajo virus influence celo v zelo nizkih koncentracijah. Močan učinek se je pokazal tudi proti virusu Herpes Simplex.
Narejen je bil test, med epidemijo gripe: 63 preiskovancev v kontrolni skupini ni dobivalo pripravka, ostali izmed 157 pa. V kontrolni skupini je zbolelo 61 preizkovancev ali 38,8%, v skupini, ki je pripravek dobila pa je zbolelo le 6 preizkovancev ali 9% (trije od šestih so zboleli drugi ali tretji dan po začetku jemanja in so torej bili okuženi že pred začetkom preizkusa).

Propolis je učinkovit tudi pri zdravljenju glivičnih infekcij predvsem rod Candida (Candida albicans), za to delovanje naj bi bili odgovorni pinocebrin, pinobaksin , benzilni ester p - kumarne kisline.

Antitumorno delovanje
Dietil eterni ekstrakt propolisa je pokazal citostatični učinek proti celičnim kulturam humanega KB in HeLa liniji.

Rezultati raziskav etanolnega ekstrakta so pokazali 55% nivo preživetja za miške, ki so imele Erlichov karcinom. Nivo preživetja se zniža v primeru, da uporabljamo s propolisom bleomicin, zaradi interakcij med učinkovinama. Druga in vitro testiranja etanolnega ekstrakta so pokazala pospešitev formacije kosti, regeneracijo tkiv in aktivacijo nekaterih encimskih sistemov.

Študije efektov CAPE so bile izvedene na celičnih kulturah melanoma celic (HO-1) in glioblastoma multiform celic (GMB-1). Rast obeh celičnih linij je bila zavrta. Pokazalo se je, da je učinek odvisen od doze CAPE. CAPE se je izkazal kot močno antitumurno sredstvo (učinkovina).
Izvedene so bile tudi druge raziskave o učinkovitosti CAPE. Preizkušali so ihibitorne učinke CAPE na promotorje karcinomov. Ugotovitve teh raziskav kažejo na to, da je CAPE močna kemopreventivna učinkovina, ki naj bi bila uporabna pri boleznih pri katerih se spoščajo močne inflamatorne ali oksidativne snovi.

Antioksidativni učinki
Propolisni ekstrakti kažejo tudi lastnosti lovilcev radikalov. Te lastnosti so bile ugotovljene pri poizkusih z mišmi. Miši so bile predhodno zdravljene s propolisom, nato pa izpostavljene visokim dozam radiacije. Življenjska doba miši, ki so bile pedhodno zdravljene s propolisom, se je podaljšala, glede na miši, ki predhodno niso dobivale propolisa.

Učinke propolisa so proučevali na albinih podganah razlčnih starosti z okvarami jeter, ki so bile posledica različnih toksičnih izvorov. Učinkovina je pokazala zmerne antioksidativne lastnosti (30 - 60%), povečala se je tudi hepatična sekrecija žolča, holnih kislin in holesterola. Nekareri modeli kažejo tudi efekt stabilizacije membrane.

Etanolni ekstrakt dveh različnih tipov popolisa je polazal lastnosti lovilca radikalov proti različnim vrstam kisikovih radilalov. Iz tega je moč sklepati, da antioksidantne lastnosti propolisa temeljijo na lovljenju alkoksi radikalov.

Testi aktivnosti dokazujejo visoke antioksidativne in inhibitorne zmožnosti propolisa v in vitro pogojih.

Imunostimulatorno delovanje
Propolis naj bi stimuliral imunski sistem, tako da se poveča število teles naravne odpornosti, ki sodelujejo pri obrambi telesa ob infekcijah.

Pospešitev regeneracije tkiv
Topikalna aplikacija propolisa na dlesni je pokazala, da propolis pospeši rast epitelija. Zmanjša zobno gnilobo. Poizkus je bil izveden na podganah, ki so bile okužene z Streptococcus sobrinus. Propolis pospeši tudi celjenje aft in drugih ran v ustni votlini, deluje tudi antiinflamatorno in analgetično.

UPORABA DROGE

Propolis se uporablja v ljudski medicini že od davnega (pred letom 300 p.n.š.). Možna je tako zunanja kot tudi notranja uporaba.

Lokalna uporaba:
· pri površinskih ranah (pospešuje celjenje);
· pri odrgninah;
· pri lažjih opeklinah;
· proti herpesu na ustnicah;
· umirja vneto kožo;
· pri glivičnih infekcijah;
· kot lokalni antiseptik;
· kot lokalni anestetik;

Oralna in peroralna uporaba:
· pri vnetju v ustni votlini (sluznica, dlesni);
· pri vnetju v žrelu;
· pri vnetju v ušesih;
· pri vnetju v požiralniku;
· pri gripah;
· pri prehladih;
· pri ulkusih na želodcu;

V prosti prodaji najdemo več različnih pripravkov, ki vsebujejo propolis:
· sirupe;
· etanolne ekstrakte v obliki kapljic ali spray-ja;
· vodne ekstrakte v obliki kapljic;
· tablete;
· mazil;

STRANSKI OZ. NEŽELENI UČINKI

Podatkov o toksičnih učinkih propolisa je zelo malo. Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo so preobčutljivostne reakcije na sestavine, ki se nahajajo v propolisu. Najpogosteje so zabeležene razne dermatoze, ki so se pojavile po topikalni aplikaciji kozmetičnih pripravkov, ki so vsebovali propolis. Naveden je tudi primer preobčutljivosti na propolis ob zdravljenju genitalnega herpesa z 10% etanolnim ekstraktom in primer akutnega oralnega mukositisa pri uporabi dražejev, ki so vsebovali propolis v oblogi, ni pa raziskano ali so bile posledice delovanja propolisa ali drugih sestavin.

POVZETEK

Propolis je produkt čebel. V ljudski medicini se uporablja že zelo dolgo. Danes ga uporabljamo predvsem kot pomožno zdravilno sredstvo pri zdravljenju vnetij sluznice ustne votline, žrela in dlesni. Novejše raziskave pa so pokazale tudi antiiflamatorne, antitumorne in antioksidativne lastnosti propolisa in lahko sklepamo, da se bo v prihodnosti področje medicinske in farmacevtske uporabe propolisa razširilo.

LITERATURA

(1) The Lawrence Rivew of Natural produts: Propolis, Date of issue FEB 1996, Wolters Klower Company, St Louis, Missuri
(2) Heinz A. Hoppe: Taschenbuch der Drogen Kunde (str. 345), de Gruyter, Berlin, New York 1981
(3) Kako deluje? Zdravila, Strupi, Droge (str. 248), Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1977; (izvirnik: Meyers erklärte Medizin Wie funkioniert das? Medikamente, Gifte, Drogen)
(4) Hildebert Wagner: Pharmazeutische Biologie (Kaffe Säure), 2.Drogen und ihre inhaltsstoffe