Začetna stran
Rastline po družinah Rastline po abecedi Droge po abecedi
Maja Kenig

PIMPINELLA MAJOR in PIMPINELLA SAXIFRAGA

DROGA
Ime droge: Pimpinellae radix - korenina bedrenca
Rastlina: Pimpinella major (Pimpinella magna) - veliki bedrenec
Pimpinella saxifraga - navadni bedrenec
Druga imena: bedrenik, bibernelica, bibrov koren, črna pura, piberl, piberc, piberk, pimpanelica, madrovc, žabečjek, žabičnik, divji janež, žlahtnik, žlahnik, žlahtenca
Sistematika:
Phylum Spermatophyta semenke
Subphylum Magnoliophytina kritosemenke
Classis Magnoliatae dvokaličnice
Subclassis Rosidae roževke
Ordo Umbellales  
Familia Apiaceae (Umbelliferae) kobulnice
Genus Pimpinella bedrenec
Opis rastline:
Veliki bedrenec je prizemna, steblasta trajnica s smolnato dišečo korenino in s 40 do 100 cm visokim, globoko robatim, brazdastim, votlim steblom. Spodnji listi so enkrat pernato deljeni z dvema do štirimi pari podolgovato jajčastih, do 7 cm dolgih stranskih nazobčanih lističev, zgornji listič je plitvo tridelen. Vsaj najnižji par listov je kratkopecljat. Višji listi so manjši, z ožjimi in globlje deljenimi lističi. Kobul ima 10 do 15 kobulčkov, ogrinjala in ogrinjalca ni. Venčni listi so beli, do 1,5 mm dolgi. Vratova sta vsaj na začetku daljša od plodu in vratne blazinice. Plod je podolgovato jajčast, nerazločno rebrast, dvodelen pokovec. Cveti od junija do septembra.
Navadni bedrenec se nekoliko razlikuje od velikega bedrenca: ima čvrsto in okroglo (nerebrasto) steblo, manjše listne roglje in krajše vratove.
Bedrenec raste na gojenih travnikih, predvsem v višjih legah, pa tudi na gozdnih obronkih, med grmovjem, ob jarkih in potokih ter po prisojnih pobočjih in neobdelanih tleh. Najbolje uspeva na hranljivih, dobro pognojenih, nevtralnih ali rahlo kislih tleh z dovolj humusa. Prija mu vlažnejše podnebje. Pri nas raste od nižin do subalpinskega pasu, v Evropi povsod, razen na skrajnem severu, uspeva tudi na Kavkazu.
Čas in način nabiranja
Pred nabiranjem moramo rastlino natančno določiti, saj je v tej družini tudi nekaj strupenih vrst (Pimpinella peregrina). S tankoplastno ali plinsko kromatografijo določimo glavne komponente eteričnega olja.
Korenine bedrenca izkopavamo spomladi (marca in aprila) ali jeseni (septembra in oktobra). Odstranimo vso zemljo, jih po dolgem prerežemo in na vrvico obešene pustimo 8 dni na zraku. V tem času korenine uvenejo in jih lahko v pečici na hitro do konca posušimo.
Opis droge
Koščki korenine bedrenca so rumeno rjavi do sivo rumeni, vzdolžno so drobno nagubani. Na prečnem prerezu vidimo svetlo rumen periderm in široko, rjavkasto belo gobasto skorjo, ki je na površini razpokana in ima številne zelo drobne, rjavo rumene sekretorne kanale. Ksilem je ozek, rumene barve in radialno progast, kambij pa je temno rjav. Korenina ima tudi stržen.
Droga ima močan, aromatičen vonj. Okus je v začetku pikanten, kasneje pekoč, nikoli pa ni grenak.
Farmakopeje, v katerih je droga oficinalna:

  • DAB 6 (Deutschen Artzneibuch 6)
  • Ph. Helv. VI (Pharmacopoea Helvetica VI)
    V novejših farmakopejah (DAB 10, Ph. Helv. VII) droga ni več oficinalna. Prav tako je ni v Ph. Eur.III.

    KEMIZEM DROGE
    Najpomembnejše spojine, ki so jih odkrili v drogi
    Droga vsebuje 0,025 do 0,4 % (0,6 %) eteričnega olja. Ph. Helv.VI zahteva minimalno vsebnost 0,2 % za celo in narezano drogo ter in 0,15 % za zmleto drogo. Značilna sestavina eteričnega olja so estri epoksi-psevdoizoeugenola, te v omembe vrednih količinah najdemo le v predstavnikih rodu Pimpinella. Glavna komponenta eteričnega olja Pimpinelle major je tigloilni ester (40 %), v eteričnem olju Pimpinelle saxifrage pa prevladuje 2-metilbutirilni ester epoksi-psevdoizoeugenola (70 %). V eteričnem olju najdemo tudi trinorseskviterpene: geijeren, pregeijeren, trinoranastrepten, 1,4-dimetilazulen in 3,10-dihidro-1,4-dimetilazulen.
    V drogi so različni kumarinski in furanokumarinski derivati: umbeliferon, skopoletin, bergapten, sfondin (0,01 do 0,05 %), izobergapten (0,01 do 0,05 %), pimpinelin (0,1 do 0,4 %), ksantotoksin in izopimpinelin (0,01 do 0,05 %). Furanokumarini so navzoči le v sledeh.
    Iz korenine velikega bedrenca so izolirali šest različnih poliacetilenov in en polien, iz navadnega bedrenca pa dva poliacetilena. V drogi so našli tudi sitosterol, kafeinsko, kininsko in klorogensko kislino, tanine, pa tudi saponine.
    Strukturne formule najpomembnejših učinkovin

    estri epoksi-psevdoizoeugenola

    geijeren
    pregeijeren
    trinoranastrepten 1,4-dimetilazulen 3,10-dihidro-1,4-dimetilazulen
    umbeliferon
    skopoletin


    sfondin R' = OMe R'' = H
    izobergapten R' = H R'' = OMe
    pimpinelin R' = OMe R'' = OMe

    bergapten izopimpinelin ksantotoksin

    FARMAKOLOŠKI IN TOKSIKOLOŠKI UČINKI
    Droga deluje sekretomotorično, sekretolitično in ekspektorativno. Delovanje pripisujejo eteričnim oljem in saponinom. Ima diuretično delovanje, je stomahik, emenagog in šibek galaktagog. Deluje tudi sedativno, antiseptično oziroma protivnetno, zunanje pa se uporablja za celjenje ran.
    Estri epoksi-psevdoizoeugenola imajo insekticidno in akaricidno delovanje, zavirajo tudi rast rastlin.
    Eksperimenti na živalih so pokazali vpliv na moč kontrakcije uterusa.
    Toksikološko so zanimivi predvsem furanokumarini. Zanje so ugotovili, da skupaj z UVA-sevanjem delujejo na evkariontske celice fototoksično in fotomutageno. Pri ljudeh, ki so občutljivi na svetlobo, lahko povzročijo spremembe na koži. Fotomutageno delovanje povzroči reakcija furanokumarinov s timinskimi bazami DNA molekule. S poskusi na miših so dokazali, da v povezavi z UVA-sevanjem delujejo kancerogeno. V drogi pa so količine furanokumarinov premajhne, da bi lahko povzročile kakršnekoli škodljive učinke.

    UPORABA DROGE
    Uporaba droge v uradni medicini
    Zaradi sekretolitičnega, sekretomotornega in ekspektorativnega delovanja se droga uporablja pri zdravljenju bronhitisa, pa tudi pri infekcijah zgornjih dihalnih poti kot so hripavost, faringitis, traheitis in angina. Pripravki iz droge olajšujejo izkašljevanje in tudi pomirjajo kašelj. Poparki droge ali tinkture se uporabljajo za grgranje pri vnetnih obolenjih ust in žrela, saj ima droga tudi antiseptično delovanje. V pripravku proti kašlju ''Tinctura expectorans fortis DRF'' so poleg tinkture iz korenine bedrenca (Tinctura pimpinellae) še tinktura iz korenine ipekakuanhe (Tinctura ipecacuanhae), tinktura kafre (Tinctura camphorae) in kodein. Pri trdovratnih in ponavljajočih se vnetjih v grlu uporabimo za grgranje čajno mešanico iz dveh delov korenine bedrenca, dveh delov cvetov kamilice in enega dela korenike srčne moči. Čaj iz korenine bedrenca pripravimo tako, da damo zvrhano žličko droge v 1 L hladne vode in zavremo. Po minuti vrenja čaj precedimo. Pri bronhitisu spijemo trikrat na dan eno skodelico z medom oslajenega čaja. Na enak način pripravimo tudi čajno mešanico za grgranje. Omenjena je tudi uporaba pri astmi.
    Zaradi diuretičnega delovanja pripravke iz droge priporočajo za lajšanje težav pri ledvičnih kamnih in kamnih v mehurju ter pri zdravljenju protina. Ker ima droga antiseptično delovanje, pomaga tudi pri vnetjih mokril.
    Drogo vsebujejo tudi nekateri fitofarmaki, ki jih uporabljamo pri motnjah krvnega obtoka.
    Uporaba droge v ljudski medicini
    Prvi je o bedrencu poročal Tabernaemontanus leta 1588, v svoji knjigi ''New Kreuterbuch'' je pripisal drogi delovanje proti kugi. Dolgo je veljal za najboljšo od vseh zdravilnih rastlin.
    V ljudskem zdravilstvu se droga uporablja v pripravkih proti kašlju, hripavosti in pri astmi. Pri vnetjih grla in oteklinah dlesni priporočajo spiranje s čajem. Za nego ust se lahko uporablja tudi alkoholni izvleček droge.
    Tudi v ljudski medicini izkoriščajo diuretično delovanje droge, uporabljajo jo pri protinu, pri kamnih v ledvicah in mehurju ter pri ledvičnih vnetjih. Za čiščenje ledvic in odpravljanje ledvičnih kamnov ponekod uporabljajo tinkturo, ki jo pripravijo tako, da v vinu namočijo bedrenec, žajbelj in tavžentrožo.
    Pripravki iz korenine bedrenca naj bi pomagali tudi pri prebavnih motnjah, zgagi, menstruacijskih motnjah in pri živčnem utripanju srca. Zunanje pa jih uporabljajo za čiščenje kože. Sebastian Kneipp priporoča bedrenec tudi pri revmi.

    STRANSKI UČINKI DROGE IN KONTRAINDIKACIJE
    V terapevtskih odmerkih droga ne provzoča škodljivih stranskih učinkov. Prav tako ni poznan noben primer zastrupitve z drogo.
    Tudi kontraindikacije niso znane.

    LITERATURA
    (1) M. Pahlow: Velika knjiga o zdravilnih rastlinah, Cankarjeva založba, Ljubljana 1987
    (2) T. Petauer: Leksikon naravnih bogastev, TZS, Ljubljana, 1993
    (3) A. Mlinarič, S. Kreft, A. Umek, B.Štrukelj: Navodila za vaje iz farmakognozije, UL, FFA, Katedra za farmacevtsko biologijo, Ljubljana, 1998
    (4) A. Seliškar, T. Wraber: Travniške rastline na Slovenskem - sto pogostnih vrst, Prešernova družba v Ljubljani, 1986
    (5) M. Wichtl: Teedrogen, Wissenschaftliche Verlagsgesellschaft mbH Stuttgart, 1989
    (6) B. Borkowski: Zarys farmakognozji
    (7) Zepernick, Langhamer, Luedcke: Lexikon der offizinellen Arzneipflanzen, Walter de Gruyter, Berlin, 1984
    (8) http://chemfinder.camsoft.com
    (9) W. A. R. Thomson: Heilpflanzen und ihre Kräfte
    (10) J. Saupe: Naravni zdravnik - zdravje iz zdravilnih rastlin, Slovenska knjiga, 1992
    (11) R. F. Weiss: Lerbuch der Pharmakognosie und Phytopharmazie, Springer Verlag, Berlin, 1985
    (12) I. U. Bohn: Pimpinella saxifraga und Pimpinella major - Die Kleine und die Grosse Bibernelle, Zeitschrift für Phytotherapie 12, Hippokrates Verlag GmbH, Stuttgart, 1991
    (13) K. Kubeczka, I.Bohn: Pimpinella root and its actual adulterations: detection of adulterations with TLC and GC-structure revision of the main components of the volatile oil, Deutsche-Apotheker-Zeitung,125 (Feb 21), 1985, IPA
    (14) K. Schulte, G. Rucker, W. Backe: Polyacetylenes from Pimpinella species, Arch-Pharm-Weinham, 303 (Nov), 1970, IPA