Mojca Šegula
|
PETROSELINUM CRISPUM in PETROSELINUM SEGETUM
|
| Ime droge: |
Petroselini radix - korenina peteršilja |
| Rastlina: |
Petroselinum crispum (MILL.) A. W. HILL in Petroselinum segetum (L.) KOCH |
|
Petroselinum crispum subspecies crispum (listnati peteršilj)
Petroselinum crispum subspecies tuberosum (gomoljasti peteršilj) |
| Sinonimi: |
Petroselinum hortense, Apium hortense, Petroselinum sativum
|
Sistematika:
| Phylum |
Spermatophyta (Magnoliophyta) |
semenke |
| Subphylum |
Magnoliophytina |
kritosemenke |
| Classis |
Magnoliatae |
dvokaličnice |
| Subclassis |
Rosidae |
roževke |
| Ordo |
Umbellales |
|
| Familia |
Apiaceae (Umbelliferae) |
kobulnice |
| Genus |
Petroselinum |
peteršilj |
Farmakopeje, v katerih je droga oficinalna:
Korenina peteršilja (kot tudi drugi rastlinski deli peteršilja) se je kot
droga nahajala v monografijah mnogih farmakopej (Wuerttembergischen Pharmakopoe
1741, DAB 6, DAB 7, BHP 1983,...).
Glede na zadnje izdaje farmakopej pa je droga Petroselini radix oficinalna le
v Ph. Jug. IV.
Najpomembnejše spojine, ki so bile odkrite v koreninini peteršilja, so:
ETERIČNO OLJE (od 0,10 do 0,75% - vsebnost je odvisna predvsem od vrste peteršilja),
FLAVONOIDI (do 1,6%; predvsem apiin),
FURANOKUMARINI (oxypeucedanin, bergapten, isoimperatorin, psoralen),
POLIINI - poliacetileni (falcarinol) in
FTALIDI (butilftalid, senkyonolid, Z-ligustilid).
Eterično olje sestavljajo terpeni (-pinen, limonen, terpinolen, germacren A,
-felandren) in fenilpropidi (apiol, miristicin).
Droga vsebuje tudi vitamine (vitamin C, provitamin A), rudninske snovi, sluzi,
surova vlakna, sladkorje, maščobe, beljakovine in vodo.
Najpomembnejši učinkovini v drogi sta APIOL in MIRISTICIN, ki se nahajata v
njenem eteričnem olju. Vsebnost obeh je v eteričnem olju lahko zelo različna (
odvisno od vrste rastline in od rastnih pogojev).
Ene vrste vsebujejo več apiola, druge več miristicina. Biogenetsko sta obe
spojini fenilpropida.
 |
 |
| apiol |
miristicin |
Farmakološko učinkovit je verjetno tudi APIIN (obrazložitev v točki
"FARMAKOLOGIJA"). Apiin je flavonoidni O-glikozid. Aglikon je apigenin (
derivat flavona), ki ima na mestu 7 vezan disaharid iz glukoze in apioze.
Droga vsebuje tudi spodaj navedene FURANOKUMARINE, ki so lahko povzročitelji
neželenih učinkov (predstavljeno v točki "STRANSKI UČINKI"):
 |
 |
 |
 |
| BERGAPTEN |
ISOIMPERATORIN |
OXYPEUCEDANIN |
PSORALEN |
V drogi so prisotni tudi POLIINI, katerih predstavnik je falcarinol, in
FTALIDI (butilftalid).
|
FARMAKOLOGIJA DROGE oz. NJENIH UČINKOVIN
|
Eterično olje deluje iritantno in stimulantno na ledvični parenhim in
tako povečuje sposobnost izločanja ledvic. To delovanje temelji na apiolu in
miristicinu, ki sta glavni sestavini eteričnega olja.
Tudi apiin (in drugi flavonoidi v drogi) naj bi imel diuretični učinek.
Nekateri znanstveniki trdijo tako, drugi pa temu nasprotujejo. Dokazano pa je
spazmolitično delovanje apiina.
Farmakološke raziskave (in vivo, in vitro) z eteričnim oljem, z izoliranimi
spojinami iz rastline (redkeje) ali z ekstrakti so dokazale naslednje
farmakološke učinke (povzeto po viru 1.):
pri miškah je bilo dokazano povečano izločanje vode in kloridov;
v poskusih na živalih je prišlo do znižanja krvnega pritiska in
vazodilatacije (vloga apiola), kot tudi do pomirjanja krčev in emenagognega delovanja;
eterično olje povečuje tonus uterusa (učinek apiola) pri morskih prašičkih
in zmanšuje tonus izoliranega črevesa;
ugotovili so tudi baktericidno delovanje proti streptokokom.
Rezultate teh farmakoloških raziskav je treba kritično ovrednotiti, saj je
bila sestava eteričnih olj, s katerimi so izvajali poskuse, lahko zelo
različna.
Brez izvajanja kliničnih testiranj tudi ni mogoče dokazane učinke na
poskusnih živalih prenesti kar na človeka. Podatkov o kliničnih poskusih nisem
našla.
Predvidevam pa, da so se morda izvajali kakšni klinični poskusi glede
diuretičnega učinka (vir 1. namreč navaja, da so zaželene nadaljne ciljane
klinične raziskave, če bi se droga kot diuretik želela ohraniti v
fitoterapiji).
Navaja se tudi, da učinkovitost apiola kot uterotonika ni bila kvantificirana.
Peteršiljev ekstrakt kaže rahlo antibakterijsko in fungistatično delovanje
pri testih in vitro, ne ve pa se, v kakšnem obsegu se ta aktivnost zadrži in
vivo.
Iz navedenih razlogov se droga v uradni medicini uporablja le kot diuretik.
INDIKACIJE (uporaba v uradni medicini - po monografiji Komisije E):
kot blagi diuretik se uporablja za izpiranje urinarnih poti pri boleznih
izločal in v preventivi nastanka oziroma zdravljenja ledvičnega peska.
UPORABA V LJUDSKI MEDICINI:
kot diuretik (težavno mokrenje, vnetje prostate, hematurija) v obliki
peteršiljevega olja;
kot emenagog za zdravljenje različnih menstrualnih težav (dismenoreja,
hipomenoreja, oligomenoreja, amenoreja), abortiv (uterotonično delovanje).
Starejši viri navajajo takšni uporabi tudi v takratni uradni medicini;
kot stomahik (sredstvo za želodec), karminativ (blaži krče, odganja
vetrove), diaforetik (spodbuja potenje), antipiretik, proti edemom, celulitisu,
motnjam v krvnem obtoku, dihalnim motnjam, pri zlatenici, revmi, kot afrodiziak;
zunanje proti ušem, bolham in garijam ter za zdravljenje pikov žuželk.
Za uporabo se največkrat pripravi čaj (infuz) ali sok iz korenin peteršilja.
Eterično olje peteršilja se uporablja tudi v prehrambeni industriji kot
aromatik (omake, likerji), sama korenina pa kot začimba.
|
STRANSKI OZ. NEŽELENI UČINKI
|
Stranski učinki uporabe korenine peteršilja so redki.
Čisto eterično olje iz korenine se ne sme uporabljati, ker je toksično
. Uporaba velikih količin eteričnega olja lahko namreč povzroča naslednje
neželene učinke:
zaradi potencialnega uterotoničnega delovanja (apiol) lahko povzroči splav pri
nosečnicah;
iritira gastrointestinalni trakt, povzroča maščobno degeneracijo jeter, motnje v
krvnem obtoku (aritmije);
rahlo stimulira centralno živčevje (halucinacije); za halucinogeno delovanje
naj bi bil odgovoren miristicin, ki je strukturno podoben meskalinu (ne ve
se, če peteršiljevo olje resnično povzroča halucinacije, znano pa je kajenje
peteršilja kot nadomestilo cannabisa v 60. letih tega stoletja).
Ljudje, ki so občutljivi na ostale predstavnike kobulnic (koprc, zelena), bi
lahko bili občutljivi tudi na sestavine peteršilja.
Zelo redko lahko pride do alergičnih reakcij na koži ali sluznici (poskus z 2%
raztopino eteričnega olja na prostovoljcih ni pokazal
senzibilizacije). Vlogo alergika naj bi imel apiol.
Nekateri furanokumarini (psoralen, bergapten), ki jih vsebuje korenina
peteršilja, so fotosenzibilizirajoči, zato lahko povzročajo fotodermatitis.
Takšne reakcije na koži so bile evidentirane predvsem pri nabiralcih
peteršilja (površina kože pride v stik s sokom in če je ta izpostavljen močni
sončni svetlobi, lahko pride do fototoksične reakcije), zato se ta neželeni
učinek navezuje bolj na zel peteršilja kot pa na korenino.
Uporabe eteričnega olja iz korenine peteršilja (za izpiranje obolelih
urinarnih poti) se je treba izogibati med nosečnostjo zaradi nevarnosti splava.
Mislim, da te nevarnosti ni pri uporabi same korenine, saj le-to uporabljamo
največkrat le kot začimbo in še to v majhnih količinah.
Uporaba je kontraindicirana tudi pri akutnem vnetju ledvic, oslabljeni srčni
in ledvični aktivnosti.
(1) Zeitschrift fuer Phytotherapie 15, 1994, 50-58, Petroselinum crispum - Die Gartenpetersilie
(2) M. Wichtl: Herbal Drugs and Phytopharmaceuticals,
(3) M. Wichtl: Teedrogen, Wissenschaftliche Verlags-gesellschaft mbH Stuttgart,
(4) Zepernick, Langhammer, Luedcke: Lexikon der offizinellen Arzneipflanzen, Walter de Gruyter, Berlin 1984,
(5) The Lawrence Review of Natural Products, februar 1991,
(6) T. Petauer: Leksikon naravnih bogastev, TZS, Ljubljana, 1993,
(7) M. Pahlow: Velika knjiga o zdravilnih rastlinah,
(8) A. Umek: Farmakognozija, DZS, Ljubljana, 1986, 106
(9) A. Umek: snov predavanj iz farmakognozije (glikozidi, kumarini, eterična olja), šolsko leto 1998/99
(10) A. Mlinarič, S. Kreft, A. Umek, B. Štrukelj: Navodila za vaje iz farmakognozije, Ljubljana, 1998, 6-8
(11) Domača lekarna p. Simona Ašiča, Priročnik za nabiranje zdravilnih zelišč, Mohorjeva družba, Celje, 1994, 100
(12) Ph. Jug. IV, Petroselini radix (monografija)
(13) Dorland' s Medical Dictionary
