Začetna stran
Rastline po družinah Rastline po abecedi Droge po abecedi
Javor Kac

MELISSA OFFICINALIS

DROGA
Ime droge: Melissae folium - listi melise
Rastlina: Melissa officinalis L. (Melissa graveolens Host., Thymus melissa E.E.L. Krause)
Druga imena: navadna melisa (aselnica, citronova melisa, čebeloperka, črniva, maternjak, matičnik, matičnjak, medeni list, medenika, medenka, medovka, oselnica, osenica, osenika, rojevnica, srčna zel, srčno zelje)
Sistematika:
Phylum Spermatophyta (Magnoliophyta) semenke
Subphylum Magnoliophytina kritosemenke
Classis Magnoliatae (Dicotyledonae) dvokaličnice
Subclassis Lamiidae  
Superordo Lamianae  
Ordo Lamiales ustnatičevci
Familia Lamiaceae (Labiatae) ustnatice
Genus Melissa melisa
Opis rastline:
Melisa je trajna zel s 30 do 80 cm visokim in nekoliko dlakavim steblom. Listi imajo krajše ali daljše peclje in so jajčasti, podolžno ovalni, nekoliko srčasti ali skoraj trikotni, od 3 do 5 cm dolgi, nekoliko dlakavi, s poudarjeno mrežo žil in z robom s širokimi zobci. V zalistnih vretencih se drenja na krajših ali daljših pecljih 3 do 12 bolj ali manj v isto stran usmerjenih belih ali rožnatih od 0,8 do 1,5 cm dolgih cvetov. Vsa rastlina diši po limonah.
Opis droge:
Ima aromatičen ter rahlo kisel vonj in okus po limoni. Vsebuje ovalne in srčaste liste, na zgornji strani temnozelene in rahlo dlakave, na spodnji pa svetlo zelene barve.
Farmakopeje, v katerih je droga oficinalna:

  • DAB10,
  • ÖAB,
  • Ph. Jug.IV.,
  • Ph. Helv. VII.,
  • Pharmacopée Francaise Xe ed.

    KEMIZEM DROGE
    Listi melise vsebujejo eterično olje (0,02-0,3%), tega sestavljajo monoterpenoidni aldehidi, alkoholi, ketoni in estri (geranial, neral, citronelal, geraniol, nerol, citronelol, linalool, b-ocimen, metilheptenon, kafra, evgenol acetat, geranil acetat, metil citronelat, d-kadinen, a-kopaen, a-humulen, T-kadinol in a-kadinol) in seskviterpenski ogljikovodiki (b-kariofilen, b-kariofilen oksid, germakren D, germakradien-4-ol). Poleg tega so v listih melise tudi flavonoidi (kvercitrin, ramnocitrin, glikozidi luteolina, apigenina in kaemferola), triterpeni (ursolna in oleanolna kislina), monoterpenski (evgenil glukozid ter glikozidi nerola, geraniola, nerojske in geranojske kisline, benzilnega in fenetilnega alkohola) in fenolpropanoidni glikozidi, fenolne kisline (rožmarinska (cca. 4%), kavna in klorogenska kislina), steroli, soli in grenčine.

    Strukturne formule najpomembnejših učinkovin:
    citral a in b (geranial in neral) citronelal citronelol (geraniol in nerol)
    linalool b-ocimen
    germakren D b-kariofilen
    kvercitrin luteolin glukozid

    FARMAKOLOGIJA DROGE
    Eterično olje ima spazmolitično delovanje na izoliranem črevesu budre in žilah zajca. Deluje tudi relaksantno na mišice ter protibakterijsko in protiglivično. Vodni ekstrakt deluje protivirusno, antioksidativno in kot lovilec prostih radikalov. Za rožmarinsko kislino so dokazali, da inhibira od komplementa odvisne mehanizme vnetja. Glikozidi inhibirajo biosintezo proteinov in vitro.
    Vodno-etanolni izvleček na miši deluje sedativno ter pospeši nastop in podaljša trajanje spanja pri hkratni uporabi uspaval na miših. V visokih odmerkih povzroči periferno analgetično delovanje. Eterično olje deluje na miši sedativno in narkotično.
    Klinične študije z vodnim ekstraktom so dokazale skrajšanje časa zdravljenja in daljši čas med ponovnimi pojavi lezij pri infekcijah z virusom Herpes simplex v primerjavi z drugimi virustatiki - protivirusno delovanje. Dokazali so tudi sedativno, spazmolitično, protibakterijsko, karminativno in holeretično delovanje pripravkov iz listov melise. Dokazali so tudi antitiroidno in antigonadotropno delovanje vodnega ekstrakta.

    UPORABA DROGE
    Melisa deluje kot stomahik, karminativ, diaforetik, sedativ, holagog, nervin ter antivirusno.
    Indikacije za liste melise so: napetost, nemirnost, gastrointestinalne motnje, motnje v delovanju srca, migrena, motnje spanja, pomanjkanje apetita, herpes labialis. Zunanje uporabljamo pripravke iz melise pri revmatizmu, zmečkaninah, tvorih, oteklinah in vnetjih. Uporabna je tudi kot aromatik.
    V ljudski medicini pa se uporablja še pri prehladih (kot diaforetik), glavobolih, zobobolih, revmi, funkcionalnih motnjah cirkulacije (palpitacije srca, migrena, histerija, melanholija), nespečnosti, depresiji, anoreksiji, težavah z dihanjem in funkcionalni dispepsiji. Melisa tudi odganja žuželke.

    STRANSKI OZ. NEŽELENI UČINKI
    Niso poznani.

    KONTRAINDIKACIJE
    Niso poznane.

    LITERATURA
    (1) A. Baerheim Svendsen, J. Karlsen: New Aspects of the Gas Chromatographic Analysis of Lower Terpens in Plant material v: H. Wagner, L. Hörhemmer eds.: Pharmacognosy and Phytochemistry, Springer Verlag Berlin, 1971: 36
    (2) N. G. Bisset ed.: M. Wichtl: Herbal Drugs and Phytopharmaceuticals, Medpharm Scientific Publishers, Stuttgart, 1994: 329-32
    (3) P. Bohinc: Slovenske zdravilne rastline, Mladinska knjiga, Ljubljana 1985: 174
    (4) L. Bremness: Velika knjiga o zeliščih, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996: 96, 237
    (5) J. Bruneton: Pharmacognosy, Phytochemistry, Medicinal Plants, Lavoisier Publishong, Paris, 1995: 430-1
    (6) T. Cecchini: Encyclopedie des Plantes Medicinales, Editions De Vecchi - Paris, 1975: 190-1
    (7) J. Chlabicz, W. Galasinski: Components of Melissa officinalis L. that influence protein biosynthesis in vitro, J-Pharm-Pharmacol, 38 (1986): 791-4
    (8) J. in J. Gelenčir: Atlas ljekovitog bilja, Prosvjeta Zagreb, 1991: 124
    (9) D. L. Hoffman: Health World Online, Herbal Materia Medica: Balm, http://www.healthy.net/hwlibrarybooks/hoffman/materiamedica/balm.htm, 1995
    (10) H. H. Hope: Taschenbuch der Drogenkunde, Walter de Gruyter, Berlin, 1981: 180-1
    (11) O. Moritz: Einführung in die allgemeine Pharmakognosie - Pharmazeutische Biologie, Gustav Fischer Verlag, Stuttgart, 1962
    (12) A. Mulkens in sod.: Volatile genin heterosides from the leaves of Melissa officinalis L. (Lamiaceae), Pharm-Acta-Helv, 60 (1985): 276-8
    (13) P. Ody: Zdravljenje z zelišči, DOMUS, Ljubljana, 1994: 78, 154-5, 164-5
    (14) M. Pahlow: Velika knjiga o zdravilnih rastlinah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1989: 207
    (15) J. Saupe: Naravni zdravnik - zdravje iz rastlin, Slovenska knjiga, Ljubljana 1992:126
    (16) A. F. Sayed-Ahmed in sod.: Determination of the voaltile oil contents, glycosides and sterols in some Libyan plants, Egypt-J-Pharm-Sci, 33 (1992): 599-606
    (17) J. E. Simon, A. F. Chadwick in L. E. Cracker: Herbs: An Indexed Bibliography 1971-1980, The Scientific Literature on Selected Herbs and Aromatic and Medicinal Plants of the Temperate Zone, Archon Books, Hamden, 1984: 770- (http://www.hort.purdue.edu/newcrop/med-aro/factsheets/LEMON_BALM.html)
    (18) A. Umek: Farmakognozija - Osnove botanike, Droge, DZS, Ljubljana, 1986: 158-9
    (19) H. Wagner: Pharmazeutische Biologie - 2. Drogen und ihre Inhaltsstoffe, Gustav Foscher Verlag, Stuttgart, 1980: 46
    (20) R. F. Weiss: Lehrbuch der Phytotherapie, Hippokrates Verlag Stuttgart, 1985: 53-4, 352-3
    (21) R. Willfort: Zdravilne rastline in njih uporaba, Založba obzorja Maribor, 1971: 194-6
    (22) Zepernick, Langhammer, Luedcke: Lexikon der offizinellen Arzneipflanzen, Walter de Gruyter, Berlin, 1984: 266-7
    (23) ESCOP monograph: Melissae folium, 1996: 1-3
    (24) Deutsches Arzneibuch 10
    (25) Österreichisches Arzneibuch
    (26) Pharmacopoeia Jugoslavica editio quarta
    (27) EMEA, Committee for Veterinary Medicinal Products: Melissae folium - Summary report, EMEA, London, 1997
    (28) Herbal Review an educational service of sequential healing health services: Lemon Balm (http://www.sequentialhealing.com/herbs/lemon-balm.html)
    (29) HolisticOnLine: Balm (Herb Information), 1999 (http://holisticonline.com)
    (30) Kobashi: Melissa officinalis subsp. officinalis, GC-MS analiza eteričnega olja, 1998 (http://www.kobashi.com/melissa.htm)