Začetna stran
Rastline po družinah Rastline po abecedi Droge po abecedi
Dejan Golubić

FRANGULA ALNUS

DROGA
Ime droge: Frangulae cortex - lubje krhlike
Rastlina: Rhamnus frangula L., sin Frangula alnus Mill., sin Frangula vulgaris Borkh
Druga imena: Navadna krhlika, gadov les, hudolesovina, krhlikovec, krsika, krušina, pasja češnja (čremsa), pasje grozdje, pasji čremuž, kačje grozdje, nagnojen les, kozje maslo, mrtvikovec, p(a)sikovina, smrdel(ika), tršlika, žabji čemž
Sistematika:
Phylum Spermatophyta semenke
Subphylum Magnoliophytina kritosemenke
Classis Magnoliatae dvokaličnice
Subclassis Rosidae  
Superordo Celastranae  
Ordo Rhamnales krhlikovci
Familia Rhamnaceae krhlikovke
Genus Frangula krhlika
Farmakopeje, v katerih je droga oficinalna:

  • DAB 10,
  • ÖAB,
  • Ph. Helv. VII,
  • Ph. Eur. 3rd

    KEMIZEM DROGE
    Spojine v drogi:

  • antrakinonski glikozidi (glukofrangulin A in B, frangulin A in B, frangulaemodin, fiskion, krisofanol)
  • tanini
  • peptidni alkaloidi (frangulanin, franganin)
    Učinkovine so antrakinonski glikozidi, ki delujejo odvajalno:
    ime spojine R1 R2
    glukofrangulina A -L-ramnoza -D-glukoza
    glukofrangulina B -D-apioza -D-glukoza
    frangulin A -L-ramnoza H
    frangulin B -D-apioza H
    frangula-emodin H H
    fiskion CH3 H
    krisofanol na C(6) H namesto OH

    FARMAKOLOGIJA DROGE
    -ne obstajajo študije o toksičnosti ene doze, ponavljajočih doz, o ponavljajoči toksičnosti in o karcenogenosti
    -različnim ekstraktom lubja krhlike je bila dokazana genotoksičnost v različnih in vitro sistemih (predvsem za emodin)

    UPORABA DROGE
    -v uradni medicini (indikacije): zlata žila (hemoroidih), oslabelem tankem črevesu, slabokrvnosti, polenjeno debelo črevo, pomanjkljivo krčenje pri debelem črevesu, zaprtje in vse iz tega izvirajoče težave, bolečine v debelem črevesju, napet trebuh, zadelana jetra, zastoj žolča, vnetje žolčnika, zgostitev žolča, nastajanje žolčnih kamnov … in izginotje vseh stranskih učinkov, ki jih povzročajo črevesni strupi (glavobol, omotica, šumenje v ušesu,…) in pri krčih pri zastrupitvi s svincem, vodenici,..
    -v ljudski medicini: proti glistam, z drugimi zelišči za čiščenje krvi, pri vnetih dlesnih spiranj s krhlikovim lubjem namočenim v kisu, pri krastah in garjah kopel iz notranje plasti lubja, na kratko zavreto v jabolčniku, odcedijo in pijejo zoper poapnjenju žil in zoper nagnjenosti h kapi.

    STRANSKI OZ. NEŽELENI UČINKI
    Niso znani, razen:
    - pri uporabi skozi daljši čas (=kronični uporabi) pride do hipokalimije, to lahko potencira učinke srčne glikozidaze
    - če droga ni pravilno pripravljena (postarana), lahko pride do močne iritacije mukozne membrane želodca, bruhanja, črevesnih krčev, in krvave diareje zaradi antronov v svežem lubju

    KONTRAINDIKACIJE
    Pripravkov iz lubja krhlike ne uporabljamo pri primerih zaprtja in zožitve črevesja, nosečnosti in laktaciji, slabosti, vnetnih boleznih debelega črevesa, vnetju slepiča, različnih dehidracijah.

    LITERATURA
    (1) M.Wichtl: Teedrogen, Wissenschaftliche Verlags-gesellschaft mbH Stuttgart, 1984, 208-211
    (2) J.Saupe: Naravni zdravnik, zdravje iz zdravilnih rastlin, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1992, 104
    (3) Ph.Eur. 3rd, Strasbourg, 1997, 357-358
    (4) R.Willfort: Zdravilne rastline in njih uporaba
    (5) European scientific cooperative of phytotherapy (monographs), 1997
    (6) A.Mlinarič, S.Kreft, A.Umek, B. Štrukelj: Navodila za vaje iz farmakognozije, Ljubljana, 1998, 22-23, 37