Začetna stran
Rastline po družinah Rastline po abecedi Droge po abecedi
Nataša Vresk

CAPSICUM ANNUM L.

DROGA
Ime droge: Capsici fructus - plod paprike
Rastlina: Capsicum annum L. (Capsicum frutescens L.)
Sinonimi: panski poper, Turški poper, paprka (ljudsko), rdeči poper, pekoča paprika; tudi čili, tabasko oz. feferoni
Sistematika:
Phylum Spermatophyta (Magnoliophyta) semenke
Subphylum Magnoliophytina (Angiospermae) kritosemenke
Classis Magnoliatae (Dicotyledonae) dvokaličnice
Subclassis Lamiidae  
Superordo Solananae  
Ordo Solanales razhudnikovci
Familia Solanaceae razhudnikovke
Genus Capsicum paprika
Opis rastline:
Paprika je do 1m visoko zelišče z le malo razvejanim steblom in dolgopecljatimi listi. Iz kimastih cvetov se razvijejo zeleni do rdeči mesnati in v sredini votli plodovi.
Nahajališča:
Prvotna domovina paprike je verjetno nekje v Srednji Ameriki, danes pa gojijo številne vrste predvsem v južni in vzhodni Evropi.
Monografije v farmakopejah:
BHP 1983, BPC 1973, Martindale 30th edition, v farmakopejah ™AB, Ph.Helv.IV, DAB 8, DAB 10 in še v Egipčanski, Madžarski, Italijanski, Japonski ter Belgijski farmakopeji, bodisi droga kot taka oziroma največkrat kot ekstrakt ali tinktura pripravljena iz nje.

KEMIZEM DROGE
Plodovi vsebujejo 84 - 93% vode, 0.8 - 1.5% beljakovin, 0.2 - 0.3% maščob, 5.3 - 8% ogljikovih hidratov (2.7 - 5.7% invertnega sladkorja, 1.4 - 1.5% balastnih snovi), 0.06 - 0.3% organskih kislin (citronske in jabolčne), 0.001 - 1.5% alkaloidov kapsaicinoidov (pretežno kapsaicin in še 6,7-dihidrokapsaicin, nordihidrokapsaicin, homodihidrokapsaicin ter homokapsaicin), kapsakutin, karotenoidna barvila kapsantin, kapsorubin, karoten ter lutein, eterično olje, 0.007 - 1.4% provitamina A, 0.03 - 0.08% vitamina B1, 0.03 - 0.08% vitamina B2, 0.7 - 1.3% vitamina PP, 0.36 - 0.5% vitamina B6, veliko vitamina C, 0.5 - 0.7% rudninskih snovi (kalcij in železo) in glikozide steroidnih alkaloidov solanin, solasodin in solanidin.

Strukturne formule najpomembnejših učinkovin:
kapsaicin solanin
kapsantin lutein
b-karoten solasodin

FARMAKOLOGIJA DROGE
Preučevali so delovanje kapsaicina na živčevje, kardiovaskularni, respiratorni, termoregulacijski, in gastrointestinalni sistem. Uporabili so ga kot nevrokemično sredstvo za študije senzorične nevrotransmisije.

Poskusi na živalih:
Podgane

  • Podganam anesteziranim s pentobarbitonom so i.v. vbrizgali infuz kapsaicina in sicer 200mg/kg telesne teže. Izkazalo se je, da kapsaicin povečuje sekrecijo kateholaminov iz sredice nadledvične žleze.
  • Ko so dodali kapsaicin hrani z veliko maščobami, ki so jo dajali podganam, so opazili padec koncentracije trigliceridov v plazmi in pa, da ni vpliva na serumsko koncentracijo holesterola ali b- lipoproteinov. Mislili so, da kapsaicin stimulira transport maščob iz maščobnega tkiva.
  • Kapsaicin dodan k hrani je povzročil tudi porast dveh jetrnih encimov glukoze-6-fosfat dehidrogenaze in lipoprotein lipaze.
  • Kapsaicin povzroča tudi povečan krvni pretok skozi želodčno in duodenalno mukozo in večjo permeabilnost žil, zavira gastrično motiliteto in pospešuje duodenalno motiliteto. Hrčki
  • Če so jim per os dali ekstrakt paprike, so ugotovili, da se zniža koncentracija vitamina A v jetrih v serumu pa ne.

    Testi na ljudeh:

  • Kapsaicin so zunanje uporabili kot protiiritant v preparatih proti revmatizmu, artritisu, nevralgiji (bolečine živcev) in lumbagu (trganje v križu).
  • Rdeča pekoča paprika primešana pšenični moki, ki sta jo uživali skupina bolnikov z razjedo na dvanajstniku in kontrolna skupina, ni povzročila signifikantnega učinka na sekrecijo kisline in pepsina ali koncentracijo Na, K in Cl v gastričnem soku, medtem ko je kapsaicin pri obeh skupinah povzročil povišano koncentracijo kisline v vzorcih želodčnega soka.
  • Kapsaicin se uporablja za vrednotenje nociceptorjev.
    Vitamin C je antioksidant, ki je nujno potreben za izgradnjo ter vzdrževanje vezivnega tkiva in meceličnine, pri regeneraciji celic in tkiv in številnih drugih oksido-reduktivnih procesih v organizmu. Vitamin A, ki v jetrih nastaja iz betakarotena, je izhodiščna snov za vidni škrlat v očesni mrežnici, poleg tega sodeluje pri presnovi glikoproteinov in je potreben za nekatere funkcije celične membrane ter normalno delovanje žleznih celic.

    UPORABA DROGE
    Paprika se uporablja predvsem kot zelenjava in začimba, ostra paprika tudi kot nadomestek za poper. Kapsaicin je stimulant, antispastik, karminativ, diaforetik (povzroča znojenje), antiseptik in rubefaciens (snov, ki draži in rdeči kožo).

    Tradicionalno se uporablja pri kolikah, pri dispepsijah z napenjanjem, kroničnem laringitisu, insuficienci perifernega krvnega obtoka in zunanje pri nevralgijah, revmatičnih bolečinah, lumbagu in ozeblinah.
    Uporablja se tudi v mazilih proti bolečinam, ki so posledica infekcije s Herpes zoster.

    V ljudski medicini se paprika uporablja tudi kot sredstvo proti izpadanju las in povečani spolni sli.
    Kapsaicin naj bi tudi spodbujal možgane k proizvajanju endogenih opiatov endorfinov, ki imajo antidepresivno delovanje, tako naj bi uživanje plodov paprike pripomoglo k boljšemu počutju.

    STRANSKI UČINKI in TOKSIČNOST
    Kapsaicinoidi so močni iritanti mukoznih membran. Inhalacije lahko vodijo do oblike alergijskega alveolitisa. Lahko povzročijo tudi respiratorne motnje, bradikardijo in hipertenzijo, čeprav mehanizmi delovanja še niso natančno znani. V velikih dozah lahko pride tudi do motenj ledvic ali jeter.

    KONTRAINDIKACIJE
    Kapsaicin lahko interagira z inhibitorji MAO, antihipertenzivi, lahko tudi inducira nekatere jetrne encime.
    Ni znano o negativnih učinkih uporabe kapsaicina med nosečnostjo, čeprav lahko povzroči gastro-intestinalne iritacije in se mora zato previdno uporabljati. Ni znano, če se izloča v mleko.

    LITERATURA
    (1) C.A.Newall, L.A Anderson, J.D.Phillipson: HERBAL MEDICINE: A Guide to health care- professionals, 60 - 61
    (2) Zepernick, Langhammer, Ldcke: LEXIKON DER OFFICINELLEN ARZNEIPFLANZEN, WdeG, Berlin-NewYork, 1984, 95 - 97
    (3) The Lawrence Review of Natural Products: CAPSICUM PEPPERS, July 1993
    (4) Toma Petauer: LEKSIKON RASTLINSKIH BOGASTEV, Tehni na Zalo ba Slovenije, Ljubljana, 1991, 36
    (5) J.in J.Gelenčir: ATLAS LJEKOVITIH BILJA, Prosjeta, Zagreb, 91
    (6) M.Pahlow: VELIKA KNJIGA O ZDRAVILNIH RASTLINAH, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1987, 421 - 422