Začetna stran
Rastline po družinah Rastline po abecedi Droge po abecedi
Manca Cirk

BETULA PENDULA in BETULA PUBESCENS

DROGA
Ime droge: BETULAE FOLIUM - LIST BREZE
Rastlina: navadna breza - Betula pendula (B.verrucosa, B.albe)
puhasta breza - Betula pubescens (B.tomentosa)
Sistematika:
Phylum Spermatophyta (Magnoliophyta) semenke
Subphylum Magnoliophytina (Angiospermae) kritosemenke
Classis Magnoliatae (Dicotyledonae) dvokaličnice
Subclassis Hammamelididae  
Ordo Fagales bukovci
Familia Betulaceae brezovke
Genus Betula breza
Opis rastline:
Breza je dobro znano drevo, ki zraste nad 20 m visoko. Značilno je njeno belo lubje. V zdravilstvu se uporabljata dve vrsti breze:

  • navadna breza = Betula pendula (B.verrucosa, B.albe)
  • puhasta breza = Betula pubescens (B.tomentosa)
    Obe sta popolnoma enakovredni (terapevtsko). Razlikujeta se v izgledu listov - listi navadne breze so goli, žile malo izstopajo; listi puhaste breze pa so tenko dlakavi, na spodnji strani žile zelo izstopajo. V Sloveniji je navadna breza bolj pogosta, puhasta pa redkejša in jo najdemo predvsem na barjih.
    Farmakopeje, v katerih je droga oficinalna:
    Evropska (1999), Francoska, DAB 10, CH, ÖAB

    KEMIZEM DROGE
    Spojine, odkrite v drogi:

  • do 3% flavonidov (HYPEROSID, QUERICITRIN, MYRICETIA in QUERCETIN v obliki glikozidov)
  • do 0,1% eteričnega olja (ki vsebuje seskviterpenske okside, npr. BETULINA)
  • flavonidni procianidini, fenolne karboksilne kisline, nikotinska kislina, smole neznane sestave
  • triterpenski alkoholi damaranskega tipa, ki so jih včasih imeli za saponine
  • 4% mineralnih snovi (zlasti K+, Na+,Cl- ioni)
  • sveži listi vsebujejo do 0,5% askorbinske kisl (vitamin C)
    Glavne spojine:
    FLAVONOLI
    IME SPOJINE R1 R2
    QUERCETIN H H
    HYPEROZID H galokteril
    QUERCITRIN H ramnaril
    MYRICETIN OH digabakteril
    ETERIČNO OLJE:
    betulin

    FARMAKOLOGIJA DROGE
    Študije:
    V in vivo študijah na živalih so dokazali diuretično in delno saluretično delovanje. Ugotovljeno je bilo, da flavonidi sami zase niso učinkoviti, kajti če so jih aplicirali izolirane, ni bilo učinka. Na ljudeh preizkusi niso pokazali signifikantnega zvečanja diureze v primerjavi s testno skupino, ki je pila le vodo. Predvidevajo, da se za diuretično delovanje odgovorni flavonidi, njihov učinek pa zveča prisotnost vitamina C. Saluretično delovanje (izločanje K+, Na+,Cl-) pa naj bi bilo posledica večje vsebnosti teh mineralov v listih breze.

    UPORABA DROGE
    Čajni preliv iz brezovih listov (čaja se ne sme nikoli kuhati) pospešuje izločanje seča, zato ga uporabljamo za spiranje sečnih poti pri vnetjih sečil (mehurja, ledvic), pri ledvičnem pesku oz. kamnih ter kot adjuvans pri uporabi kemoterapevtikov za zdravljenje bakterijskih infekcij sečil in za odpravo edemov. Ker se skupaj s sečem izloča tudi sečna kislina, se v ljudski medicini lajšajo revmatične težave, artritis, žolčni kamni, uporablja se pri jetrnih boleznih, proti izpadanju las, kožnih bolezni ter v mešanicah čajev za spomladansko čiščenje krvi in telesa nasploh.
    Poleg preliva se sveži listi uporabljajo tudi za oblaganje ran, ki se nerade celijo, pri vseh ostalih motnjah (navedenih zgoraj) pa se priporočajo tudi kopeli z brezovim listjem.

    STRANSKI OZ. NEŽELENI UČINKI, KONTRAINDIKACIJE
    Stranskih učinkov oz. kontraindikacij ni oz. niso poznane, vendar pa se ne sme uporabljati za izpiranje sečil pri bolnikih z edemi zaradi insuficience srca ali ledvic, verjetno zaradi saluretičnega učinka (vpliv K+, Na+ na srce, ledvice)

    LITERATURA
    (1) R.WILLFORT: Zdravilne rastline in njih uporaba
    (2) M.WICHTL: Herbal drugs, 106- 108
    (3) Monographs (ESCOP)
    (4) internet:Schöke@rz.uni-greifswald.de