venus.gif (403 bytes)

VENERA

venera.gif (36854 bytes)
PLANETARNI PODATKI O VENERI
Obhodni čas 224.7 dni
Vrtilni čas 243.16 dneva
Povprečna tirna hitrost 35.02 km/s
Naklon tira 3°23'39"
Spoščenost tira 0.007
Navidezni premer največji      65.2"
srednji       37.3"
najmanjši   9.5"
Obratna vrednost mase (Sonce=1) 408520
Gostota (Voda = 1) 5.25
Masa (Zemlja = 1) 0.815
Prostornina (Zemlja = 1) 0.86
Ubežna hitrost  10.36 km/s
Površinska težnost (Zemlja = 1) 0.903
Povprečna površinska temperatura na vrhu oblakov - 33°C
na površju - 480°C
Sploščenost 0
Albedo 0.76
Najsvetlejša magnituda -4.4
Premer 12104 km
Naklon osi 178°

 

 Venera ja še najbolj podobna Zemlji. Njen premer je 12104 km. En obhod okoli Sonca naredi v 225 dneh, okli osi pa se zavrti v 243 dneh. Venera ima tudi svojo atmosfero, vendar se zgradba njenega zraka precej razlikuje od zgradbe Zemljinega. V Venerini atmosferi se nahajajo pretežno amonjak, metan, dušik, ogljikov dioksid. Zaradi ogljikovega dioksida se je Venerina atmosfera segrela tudi čez 480°C (pojav tople grede), tlak pa je tudi do 90X večji kot na Zemlji. Tako torej Venera, čeprav leži v območju ugodnem za naselitev življenja odpade, saj so pogoji na površju nemogoči za življenje. Na venerinem površju je tudi veliko število ugaslih vulkanov. Dosedaj niso opazili nove vulkanske aktivnosti.

 Venero je na nebu nemogoče zgrešiti, saj je s svojo –4.4 magnitudo najsvetlejši objekt na nočnem nebu (razen Lune). Žari z značilno belomodro barvo, ki morda ni zelo očitna, vendar je vidna ko je ob Veneri kakšen rumen objekt, npr. Luna ali Jupiter. V daljnogledih in majhnih teleskopih se da zelo lepo opazovati Venerine mene. Opazovanja z večjimi teleskopi lahko pokažejo zapletene vzorce oblakov. Ti vzorci so lepo vidni v UV svetlobi, v vidni pa so izredno neizraziti. Ker se občutljivost na bližnjo UV svetlobo od očesa do očesa razlikuje, se lahko zgodi, da dva opazovalca ne vidita enakega vzroca oblakov na Veneri, oz. ga eden sploh ne opazi. Za opazovanje oblakov na Veneri je potreben zelo kvaliteten teleskop z vsaj 10-cm objektivom. Tudi tu pomagajo modri filtri omenjeni pri Merkurju.

 Pri Veneri pa lahko opazimo tudi druge pojave. Prvi je Schroterjev fazni fenomen. Pri tem fenomenu terminator nima oblike loka ampak je na koncu ukrivljen. Prav tako se lahko zgodi, da konca venerinega krajca nista 180 stopinj narazen ampak gresta daljšo razdaljo okoli planeta. Vcasih se zgodi, da gresta okoli celega planeta, vseh 360 stopinj, kot tanek svetel pas. Še en atmosferski pojav je pepelna svetloba ali angleško ashen light. Narava te še ni pojasnjena. Uporabniki Newtonovih reflektorjev s četveronitnim spiderjem naj ne iščejo tega pojava saj niti povzročajo sipanje svetlobe, ki lahko izgleda kot pepelna svetloba.

 Morda še zanimivost. Ko je Zemlja najbližje Veneri, se z Venere vidi kot svetla modra zvezda –8.5 magnitude, Luna pa je 2 stopinji od Zemlje, pri –2.5 magnitudi.