Ker so planetne tirnice nagnjene manj kot 4° glede na Zemljino (razen Merkurja in izjemnega Plutona, katerega tirnica je nagnjena za 17°), se vsi planeti na nebu gibljejo v dobro opredeljenem pasu, ki ga imenujemo Zodiak (živalski krog). Imamo 12 uradnih zodikalnih ozvezdij (horoskop), del pasu pa prečka tudi trinajsto, Kačenosca.

Gibanje notranjih planetov in pojav njihovih men.

Notranja planeta Merkur in Venera, sta bližje Soncu od Zemlje. Oba ostajata na istem področju kot je Sonce, zato ju ni lahko opazovati, še posebej Merkurja, ki je vedno manj kot 30° od Sonca. Podobno kot Luna imata oba mene, od mlade do polne, ki pa nastopajo v drugačnih položajih. Ob mladi meni je proti nam obrnjena temna stran planeta in ga sploh ne vidimo, razen ob popolni poravnavi, ko vidimo planet kot temen disk, ki gre čez Sončevo ploskvico. Venera bo naslednjič prešla Sonce 8. junija 2004 (nazadnje ga je leta 1882). Ta pojav je zelo redek pri Veneri, Merkurjevi prehodi so nekoliko pogostejši, nazadnje se je zgodil 6. novembra 1993, naslednji pa bo 15. novembra 1999. Ko je notranji planet v polni meni je onstran Sonca in ga vsekakor nemoremo videti. Sicer pa so mene lahko prvi in zadnji krajec, srp ali skoraj polna mena. Ob novi meni je planet v spodnji konjunkcji, ob polni pa v zgornji konjunkciji. Zaradi teh gibanj sta notranja planeta najbolje vidna ali na zahodu po sončevem zahodu, ali pa na vzhodu, tik pred vzhodom Sonca.

Zunanji planeti, katerih tirnice so zunaj Zemljine, dosežejo zgornjo konjunkcijo, očitno pa je, da ne morejo doseči spodnje. Ko jih vidimo pod pravim kotom glede na Sonce, pravimo, da so v kvadranturi. Ko je Mars blizu te lege, je njegova mena očitna (85%). Ostali planeti so preveč oddaljeni, da bi se videle njihove mene. Ko so Sonce, Zemlja in planet poravnani, je planet v opoziciji. Na nebu je natanko nasproti Soncu in ta lega je najbolj ugodna za opazovanje. Čas med dvema opozicijama je sinodska perioda. Iz skice je razvidno, da do opozicije ne pride vsako leto, saj mora Zemlja "Mars ujeti" in tako je povprečna sinodska perioda 780 dni. Mars bo spet v opoziciji leta 2001 in 2003. Ko "Zemlja prehiteva Mars", se planet giblje glede na zvezde v retrogradni ali obratni smeri, to je od vzhoda proti zahodu. Veliki planeeti so toliko oddaljeni in se gibljejo tako počasi, da pridejo v opozicijo vsako leto. Jupitrova sinodska perioda je 399 dni (Saturnova 378 dni, Uranova 370 dni, Neptunova 267,5 dni in Plutonova 366,7 dni - skratka v opoziciji je spet točno čez 1 leto in dan). Marsova sinodska perioda traja 780 dni.

Povratno gibanje zunanjih planetov.