|
MERKUR
|
|
PLANETARNI PODATKI O MERKURJU |
Obhodni čas |
87.97 dni |
Vrtilni čas |
58.6461 dneva |
Povprečna tirna hitrost |
47.87 km/s |
Naklon tira |
7°00'15" |
Sploščenost tira |
0.206 |
Navidezni premer |
Največji 12.9" Najmanjši 4" |
Obratna vrednost mase (Sonce=1) |
6000000 |
Gostota (Voda = 1) |
5.5 |
Masa (Zemlja = 1) |
0.055 |
Prostornina (Zemlja = 1) |
0.056 |
Ubežna hitrost |
4.3 km/s |
Površinska težnost (Zemlja = 1) |
0.38 |
Povprčena površinska temperatura |
350°C (podnevi) -170°C (ponoči) |
Sploščenost |
zanemarljiva |
Albedo |
0.06 |
Najsvetlejša magnituda |
-1.9 |
Premer |
4878 km |
Naklon osi |
2° |
|
Merkur je Soncu najbližji planet. Še najbolj podoben je majhni skali s premerom 4878 km. Za pot okoli Sonca porabi le 88 dni. Okoli svoje osi pa se zavrti v 59 dneh. Ker je tako blizu Soncu, in nima atmosfere pride do velikih temperaturnih preskokov. Na osvetljeni strani planeta je površinska temperatura +350°C na nočni pa 170°C. Njegovo površje je posejano s kraterji. Pravzaprav so na Merkurju kraterji posejani bolj na gosto kot kjerkoli drugje v Osoncju. Ker Merkur nima atmosfere in je tako blizu Sonca, ki s svojo privlačno silo vleče na sebe vse, kar leti po vesolju, sedi Merkur na strelni črti.
Merkur je za opazovanja razmeroma zahtevna tarča. Ob največjih elongacijah se ob sončevem zahodu nahaje le 23 stopinj nad obzorjem. Z magnitudo 1.9 ko je najsvetlejši, je dokaj svetel, zato ga navkljub zarji lahko najdemo. Merkur lažje opazujemo zjutraj, ko vzhaja in se s časom dviga nad debeli sloj ozračja na obzorju. Najboljše pa se Merkur opazuje podnevi, ko ga lahko z natančno kolimiranim teleskopom najdemo s pomočjo koordinatnih krogov, verjetno pa se ga nadje tudi z dobrim daljnogledom.
Z 80-mm teleskopom že lahko opazimo vse Merkurjeve mene. Z nekoliko boljšimi teleskopi, ponavadi vsaj 25-cm premera, se da na Merkurju celo videti površinske podrobnosti. Filtri pomagajo pri večanju kontrasta. Dobro pomagajo rdeči in oranžni filtri W23A, W21 in W25A. Poleg tega pa pomagajo tudi modri W80A in W38.
Proti Merkurju je
doslej poletela ena sama sonda - Mariner 10, ki je posredovala karte površja.
Kartirala pa je le 45% planetove površine, zato dober del Merkurja ostaja skirvnost.