ZADNJA STRAN LUNE:

Med prednjo in zadnjo stranjo Lune je očitna razlika, saj je Lunino vrtenje sinhrono že od precej zgodnjega časa. Skorja je na zadnji strani precej debelejša. Na njej ni obsežnih morij in to je tudi največja razlika med stranema. Zelo zanimiva je videti tvorba Ciolkovski s premerom 240 km. Ima temna tla, ki dajejo na številnih fotografijah vtis da so v senci, vendar je razlog z temni odtenek v zgradbi tal. Skratka to kar vidimo je jezero otrdele lave, iz katere se dviguje osrednji vrh. Tudi na zadnji strani Lune je videti številne znane tvorbe, kot so doline, vrhovi in sistemi žarkov. Tudi tukaj je razporeditev kraterjev naključna. Čeprav Luna nima zaznavnega magnetnega polja, se ponekod pojavljajo lokalna magnetna območja. In prav takšno je na območju nepravilnega kraterja Van de Graaf na zadnji strani Lune. Iz tega predvidevajo, da je Luna nekoč imela celo svoje lastno magnetno polje, vendar ga je do danes izgubila.