SISTEM ZEMLJE IN LUNE:

Sistem Zemlje in Lune bi v mnogih pogledih lahko opredelili tudi kot sistem dveh planetov. Njuno masno razmerje je namreč 81:1 (za primer masno razmerje med Titanom in Saturnom je 1:4150). Pogosto pravimo, da "kroži Luna okoli Zemlje". Vendar to ni povsem pravilno. Natančneje bi morali reči, da krožita Zemlja in Luna okoli skupnega težišča oz. baricentra, a to težišče leži globoko v Zemljini krogli. Tako da tudi prva trditev deloma drži.
Lunin obhodni čas je 27,3 dneva in vsi nedvomno poznamo Lunine mene ali navidezne spremembe oblike. Od mlade do polne lune. Ko luna narašča, pogosto vidimo bledo svetlikanje neosvetljenega dela. Ta pojav nastane zaradi odboja sončnih žarkov od Zemlje proti Luni.
Bodimo pozorni, da Lunina sinodska perioda (torej obdobje med dvema polnima lunama) ni 27,3 dneva ampak 29,5 dneva. Do tega pride, ker se Zemlja in Luna skupaj vrtita še okoli Sonca.
Lunin vrtilni čas (čas porabljen za en obrat okoli osi) je enak obhodnemu času, torej 27,3 dneva. To je posledica plimskega trenja. Nekdaj je bila Luna veliko bližje Zemlji kot danes, ko kroži na višini okoli 370000 km. Zemljin vrtilni čas je bil včasih krajši, celo danes se "dan" postopoma daljša, Luno pa odnaša navzven, proč od Zemlje. Vendar so ti učinki zelo majhni. Tako se Luna od Zemlje oddalji letno za približno 4cm. Zaradi usklajenega vrtenja je del Lune ves čas obrnjen stran od nas (Zadnja stran Lune). To smo sigurno ugotovili že vsi, saj je treba samo tu pa tam pogledati v Luno in ugotovimo, da nam ves čas kaže isti obraz. Do leta 1959, ko so Rusi izstrelili Lunik 3, o zadnji strani Lune nismo vedeli ničesar. Izkazalo se je da je podoben sprednjemu delu, le da so površinske tvorbe nekoliko drugačne.
Trditev, da nam Luna kaže ves čas isti obraz, ni povsem pravilna, saj se le ta nekoliko spreminja zaradi libracij. Vsega skupaj tako vidimo 59% Luninega površa. 41% pa ga ostaja ves čas skritega. Seveda pa ga nikoli ne moremo videti več kot 50% naenkrat. Najpomembnejše nihanje je libracija po dolžini, ki nastaja zaradi eliptične poti Lune okoli Zemlje. Luna se tako premika najhitreje kadara nam je najbližje (je v perigeju), ker pa se hitrost Lune okoli svoje osi ne spreminja, prideta lega v tirnici in osni zasuk občasno v "razkorak". Tako lahko vidimo teren, ki je tudi za običajnim robom Lune.

Zaradi majhne ubežne hitrosti Luna ni mogla zadržati lastne atmosfere. Podobno kot Zemlja ima skorjo, plašč in jedro. Zgornja plast je prekrita z regolitom in je debela od 1 - 20 m. Nižje je okoli 1km globoka last zdrobljenih skal. Nato sledi do globine 25 km plast trdnejših kamnin, temu pa sledi plašč in jedro, ki vsebuje veliko kovin in ima premer okoli 1000 - 1500 km. Jedro je še dovolj vroče da je stopljeno, vendar je temperetura jedra veliko nižja od tiste v Zemljinem jedru.