JUPITROVE LUNE

JUPITROVE LUNE:

Jupiter ima 16 lun (Metis, Adrastea, Amaltea, Tebe, Io, Evropa, Ganimed, Kalisto, Leda, Himalija, Lizitea, Elara,Ananke, Kerme, Pasifaja in Sinope. Vsekakor veliko število, vendar si bomo pobližje ogledali le največje štiri, ki jih lahko opazujemo skozi amaterske teleskope.

tirnice.jpg (23519 bytes)

TIRI SATELITOV - štirje veliki Galilejski sateliti imajo skoraj krožne tire z majhnim nagibom glede na Jupitrov ekvator. Zunanji sateliti pa se delijo v dve skupini: Leda, Himalija, Lizitea in Elara, ki se gibljejo napredno, Ananke, Karme, Pasifaja in Sinope pa vzratno. Tiri zunanjih lun so eliptični.

io.jpg (16688 bytes)

IO: je verjetno najbolj zanimiva Jupitrova luna. Okoli Jupitra kroži na razdalji 421600 km in za en obhod porabi 1,769 dni. Njen premer znaša okoli 3650 km in je nekoliko večja od naše Lune. Njeno površje prekriva žveplo in je posejano z aktivnimi vulkani. V bistvu je Io eno najbolj aktivnih teles v Osončju. Po eni teorije je Ionina skorja "morje" žvepla in žveplovega dioksida, debelo okoli 4km. Vrhnji kilometer je v trdnem stanju. Čeprav je povprečna površinska temperatura -150°C, lahko imajo vulkanski izpuhi temperaturo tudi do 500°C. Kaj dela Io tako aktivno? Njeno notranjost gnete in greje plimski privlak (gravitacijski privlak) Jupitra. Ta privlak je tako močan, da se tista stran Ija, ki je obrnjena proti planetu, lahko uboči za kar 8 km.

europa.jpg (11828 bytes)
EVROPA: kroži okoli Jupitra na razdalji 670900 km. En obhod naredi v 3,551 dnevih, njen premer pa je 3130 km in je s tem nekoliko manjša od naše Lune. Njeno površje je ledeno, a skoraj brez kraterjev. Evropo so primerjali že celo s počeno jajčno lupino, saj so glavne tvorbe na njej razpoke v ledu. Po neki teoriji bi naj pod površinskim ledom ležal ogromen ocean vode. Zdaj pa obstaja vprašanje, ali se na Evropi nahaja tudi življenje, če je tam že voda! Vsekakor Jupitrove plimske sile dovolj segravajo Evropino jedro, tako da le to ni trdno.

ganimed.jpg (11908 bytes)
GANIMED: je največja med vsemi lunami, njen premer je 5268 km. Večja je celo od Merkurja, a manj masivna. Morda jo je s prostimi očmi opazoval že kitajski astronom Gan De davnega leta 364 pr.n.št. Okoli Jupitra kroži po tirnici 107000 km od Jupitra. En obhod naredi v 7,155 dnevih.

kalisti.jpg (13429 bytes)
KALISTO: je najbolj oddaljen Galilejski satelit, njegova tirnica je od Jupitra oddaljena kar 1880000 km. Njen premer je 4806 km, en obhod okoli Jupitra pa naredi v 16,689 dnevih. Kalisto je tudi najtemnejši med njimi. Površje je prekrito z ledom in kraterji. Površinska plast je debela morda nekaj 100 km. Pod njo je verjetno plast vode ali mehkega ledu, ki obdaja silikatno jedro. Kalisto je povsem nedejaven objekt. Na njem ne obstajajo več zakoni tektonske aktivnosti. Njeno jedro je kovinsko. Ima pa tudi, sicer proti lo šibko, magnetno polje.

	IO: je verjetno najbolj zanimiva Jupitrova luna. Okoli Jupitra kroži na razdalji 421600 km in za en obhod porabi 1,769 dni. Njen premer znaša okoli 3650 km in je nekoliko večja od naše Lune. Njeno površje prekriva žveplo in je posejano z aktivnimi vulkani. V bistvu je Io eno najbolj aktivnih teles v Osončju. Po eni teorije je Ionina skorja "morje" žvepla in žveplovega dioksida, debelo okoli 4km. Vrhnji kilometer je v trdnem stanju. Čeprav je povprečna površinska temperatura -150°C, lahko imajo vulkanski izpuhi temperaturo tudi do 500°C. Kaj dela Io tako aktivno? Njeno notranjost gnete in greje plimski privlak (gravitacijski privlak) Jupitra. Ta privlak je tako močan, da se tista stran Ija, ki je obrnjena proti planetu, lahko uboči za kar 8 km.
	EVROPA: kroži okoli Jupitra na razdalji 670900 km. En obhod naredi v 3,551 dnevih, njen premer pa je 3130 km in je s tem nekoliko manjša od naše Lune. Njeno površje je ledeno, a skoraj brez kraterjev. Evropo so primerjali že celo s počeno jajčno lupino, saj so glavne tvorbe na njej razpoke v ledu. Po neki teoriji bi naj pod površinskim ledom ležal ogromen ocean vode. Zdaj pa obstaja vprašanje, ali se na Evropi nahaja tudi življenje, če je tam že voda! Vsekakor Jupitrove plimske sile dovolj segravajo Evropino jedro, tako da le to ni trdno.
	GANIMED: je največja med vsemi lunami, njen premer je 5268 km. Večja je celo od Merkurja, a manj masivna. Morda jo je s prostimi očmi opazoval že kitajski astronom Gan De davnega leta 364 pr.n.št. Okoli Jupitra kroži po tirnici 107000 km od Jupitra. En obhod naredi v 7,155 dnevih.
	KALISTO: je najbolj oddaljen Galilejski satelit, njegova tirnica je od Jupitra oddaljena kar 1880000 km. Njen premer je 4806 km, en obhod okoli Jupitra pa naredi v 16,689 dnevih. Kalisto je tudi najtemnejši med njimi. Površje je prekrito z ledom in kraterji. Površinska plast je debela morda nekaj 100 km. Pod njo je verjetno plast vode ali mehkega ledu, ki obdaja silikatno jedro. Kalisto je povsem nedejaven objekt. Na njem ne obstajajo več zakoni tektonske aktivnosti. Njeno jedro je kovinsko. Ima pa tudi, sicer proti lo šibko, magnetno polje.