PROJEKT:
ALKOHOL, NE HVALA!
***08.12.-11.12.2008***
Vodja projekta:
Sanja Mlakar Matković
1. Uvod
Mnogi starši, učitelji in vzgojitelji se bojijo, da bo njihov otrok poizkusil drogo, ob čemer nemalokrat pozabijo, da je tudi alkohol droga, ki je celo mnogo bolj razširjena kot tako imenovane ilegalne (prepovedane ) droge (npr. marihuana, heroin ipd.).
Lanska raziskava, ki so jo opravili med 1376 petnajstletniki v mariborski regiji je pokazala, da je v mariborski regiji alkohol še vedno vodilna droga. Alkoholne pijače je pilo kar 96% anketiranih dijakov, dobra tretjina pa je to počela 40-krat in več. Opitih zaradi alkohola je bilo nekaj več kot 60% dijakov, med njimi celo več deklet. Petina dijakov pa se redno druži s skupino, med katerimi se večina alkoholno opija vsaj enkrat tedensko.
Ker smo tudi v našem domu med mladostniki opazili, da se je pojavilo uživanje alkoholnih pijač, smo od 8. do 11. decembra 2008 izpeljali projekt: ALKOHOL, NE HVALA! V okviru projekta so bili mladostniki vključeni v različne aktivnosti. Obiskali smo Društvo Anonimnih Alkoholikov v Mariboru, imeli smo delavnice in si ogledali film.
S tem smo jim želeli predstaviti pasti, ki jih prinaša prekomerna in nepremišljena uporaba alkoholnih pijač. Moramo vedeti, da so otroci in mladostniki dosti bolj dovzetni za škodljive učinke alkohola, kot odrasli, saj se njihovo telo in duševnost še razvijata, alkohol pa ta razvoj moti in ga upočasni. Alkohol okvari sposobnost učenja, pomnjenja in razmišljanja. Vodi do težav v šoli in doma.
Številne raziskave so pokazale, da osebe, ki začnejo uživati alkoholne pijače že v obdobju odraščanja, v življenju pogosteje razvijejo probleme zaradi škodljive rabe alkohola. Zato naj mladi ne začnejo piti alkoholnih pijač pred 18. letom starosti.
Ker pa so starši in odrasli tisti, ki učijo otroke z besedami in dejanji smo tudi staršem po pošti poslali zloženko: Alkohol? Starši lahko vplivamo! in dopis o škodljivih vplivih alkohola na njihovega razvijajočega se otroka. Pri tem smo jih ponovno seznanili, kaj se zgodi v primeru, da njihov otrok uživa alkoholne pijače v času bivanja v našem domu.
2. Namen oziroma cilji projekta
Kot sem že uvodoma omenila smo skozi projekt želeli mladostnikom predstaviti pasti, ki jih prinaša prekomerna in nepremišljena uporaba alkoholnih pijač.
Pri tem sem si zastavila naslednje cilje:
- jih soočiti s konkretnimi izkušnjami ljudi, ki jim je alkohol korenito spremenil življenje, torej z zdravljenimi alkoholiki,
- pogovarjati se o stvareh , ki jih zanimajo v zvezi z alkoholom ter razrešiti dileme, ki se pri tem pojavljajo,
- jih seznaniti s škodljivimi vplivi alkohola na njih kot mladostnike,
- predstaviti škodljive vplive alkohola na njihovo okolico predvsem bližnje sorodnike oziroma družino in prijatelje, torej na naše medsebojne odnose,
- jih seznaniti z vplivi alkohola na njihovo zdravje, torej telo,
- pokazati, kaj vse preživi in z vsem čem se sooča družina, v kateri je nekdo alkoholik,
- informirati starše o škodljivih vplivih alkohola na njihove otroke in
- starše ponovno seznaniti, kaj se zgodi v primeru, da njihov otrok uživa alkohol v času bivanja v našem domu.
3. Izpeljane aktivnosti
3.1. Prvi dan (08. 12. 2008 – ponedeljek)
OBISK ANONIMNIH ALKOHOLIKOV - A. A. V MARIBORU
Vodji dejavnosti: vzgojiteljici Sanja Mlakar Matković in Jerneja Borovnik
v Anonimni alkoholiki ali A.A. so moški in ženske, ki so izgubili sposobnost
kontrolirano piti. Se redno srečujejo na srečanjih po različnih krajih v Sloveniji, kjer se pogovarjajo in spodbujajo k življenju brez alkohola. Večina izmed njih ne pije več let ali pa želijo prenehati piti. To je skupnost, ki so jo ustanovili alkoholiki za alkoholike. Je strogo prostovoljno društvo, kjer ni funkcionarjev, obveznosti, predpisov in članstvo nič ne stane. Je skupnost, ki jo držijo skupaj najtrdnejše vezi - člani so alkoholiki. A.A. kot skupnost pomaga, da trezni alkoholiki ostanejo trezni.
Z mladostniki sva po predhodnem dogovoru obiskali eno izmed njihovih odprtih srečanj. Vodja oziroma mentor skupnosti (sam je tudi nekoč bil alkoholik) nam je predstavil samo skupnost A. A. ter tudi njegove izkušnje z alkoholom. Nadalje je tudi vsak izmed prisotnih ostalih članov skupnosti predstavil svoje izkušnje z alkoholom in kako je le ta vplival na njegovo življenje.
Na ta način so lahko mladostniki izvedeli iz izkušenj zdravljenih alkoholikov, kako alkohol vpliva na naša življenja in življenja ljudi, ki nas obkrožajo. Vpliv je predvsem negativen, škodljiv in razdirajoč. Če pa ponovno spijejo le kapljico alkohola so spet na stari poti.
Mladostniki so na koncu tudi zastavljali vprašanja, na katera so člani skupnosti odgovarjali in se je razvila kar vzpodbudna debata. Na žalost smo bili časovno omejeni na eno uro pa tudi smo bili zelo številčni v majhnem prostoru skupnosti, tako da smo se na žalost morali raziti. Bilo pa nam je v veliko veselje, da smo lahko bili prisotni oziroma povabljeni v skupnost.
3.2. Drugi dan (09. 12. 2008 –torek)
DELAVNICA: KAJ ŽELIM IZVEDETI O ALKOHOLU?
Vodja dejavnosti: vzgojiteljica Sanja Mlakar Matković
v Pred izpeljano delavnico sem mladostnikom razdelila listke s vprašanjem: Kaj bi
želel/-a izvedeti o alkoholu?, katere so mi z odgovori vrnili nazaj. Pri pripravi vsebine delavnice sem izhajala iz njihovih odgovorov. Pogovarjali smo se o stvareh, ki jih zanimajo in smo razrešili dileme, ki se pri tem pojavljajo.
Sama delavnica je po korakih potekala tako:
1. Na začetku sem jim pokazala slike, kakšne posledice lahko na nekom pusti prometna nesreča, ki jo je povzročil mlad vinjen voznik
Trditve z odgovori:
1. ALKOHOL JE DROGA.
1. Res je. Alkohol je droga. Uvrščamo ga med psihoaktivne snovi, ker spreminja naše zaznavanje in doživljanje ter lahko povzroči, da poseganje po njem preide v navado, kar pomeni, da od njega postanemo odvisni. Je pa kemična spojina, ki jo imenujemo etilni alkohol ali etanol (formula: C2H5OH).
2. VEČINA ALKOHOLIKOV JE ULIČNIH POTEPUHOV IN/ALI BREZDOMCEV.
2. Ni res. Alkoholizem je bolezen. Vsakdo lahko postane alkoholik. Lahko je to bogata ali revna oseba, ne glede na barvo kože, versko prepričanje, poklic, poreklo…
3. ALKOHOL TI DA ENERGIJO.
3. Ni res. Pravzaprav je ravno nasprotno. Alkohol je zaviralec osrednjega živčevja in v resnici upočasni prevajanje možganskih impulzov. Sprva res deluje kot poživilo, postopoma pa povzroči utrujenost in zaspanost, v visokih koncentracijah lahko povzroči nezavest, komo in celo smrt.
4. ALKOHOL JE HRANA.
4. Ni res. Alkohol ni hrana. Alkohol sicer lahko zadovolji velik del kaloričnih potreb, vendar so to »prazne kalorije«, saj ne vsebujejo vitaminov in drugih hranljivih snovi, ki jih vnesemo s kalorijami ob uživanju običajne, enako kalorične hrane.
5. POD VPLIVOM ALKOHOLA SE VSI OBNAŠAMO PODOBNO.
5. Ni res. Vsakdo je različen. Obstajajo številni dejavniki, ki vplivajo na način obnašanja oseb, ko so pod vplivom alkohola. To so spol, telesna teža, pričakovanja, čas v dnevu, duševno počutje, utrujenost, itd
6. PRI NAJSTNIKIH SE NE MORE POJAVITI ALKOHOLIZEM, KER SO ŠE MLADI IN NE PIJEJO DALJŠE OBDOBJE.
6. Ni res. Alkoholizem se lahko razvije v kateremkoli starostnem obdobju. Tveganje za pojav alkoholizma je odvisno od količine zaužitega alkohola in od pogostosti uživanja alkohola.
7. OSEBE, KI SPIJEJO PREVEČ ALKOHOLNE PIJAČE, ŠKODIJO LE SEBI.
7. Ni res. Kaj se zgodi, ko pijan voznik sede za volan in povzroči nesrečo s smrtnim izidom? Kakšno je življenje v družini, kjer vlada alkohol? V resnici problematičen pivec vpliva na življenje vsaj petih ljudi. Zakaj? Se vam je že zgodilo, da ste zaradi pijanosti izgubili ključe in potem zaradi tega nadlegovali druge? Še vedno meniš, da je pitje stvar le tistega, ki pije?
8. ALKOHOL IMA ENAK UČINEK NA OSEBE VSEH STAROSTI.
8. Ni res. Če si mlajši/a od 18 let, si bolj dovzeten/a za škodljive učinke alkohola kot odrasli, saj se tvoje telo in duševnost še razvijata, alkohol pa ta razvoj moti in ga upočasni. Zato je tudi prepovedana prodaja in ponudba alkoholnih pijač osebam mlajšimi od 18. let.
9. ALKOHOL KRČI MOŽGANE.
9. Res je. Redno opijanje z alkoholom škodi možganom, saj uničuje živčne celice. Najprej so na udaru spomin in zmožnost koncentracije, zmožnost presoje, kritičnosti, kasneje se zmanjša tudi inteligenca. Kot posledica dolgotrajne in škodljive rabe alkohola se lahko možgani skrčijo za 15%.
10. ALKOHOL VEČA SPOLNO POŽELENJE IN SPOLNO MOČ.
10. Ni res. Alkohol sicer zmanjšuje zadržanost, kar se lahko občuti kot močnejše spolno poželenje. Toda alkohol tudi zmanjša sposobnost za dejavno spolnost, kar pomeni, da počnemo stvari, ki jih trezni ne bi, torej si jih ne želimo, se ne zavedamo posledic svojih dejanj in podobno.
11. NAJSLABŠE, KAR SE LAHKO ZGODI, ČE NEKDO POPIJE PREVEČ ALKOHOLA, JE NEZAVEST IN »MOČAN MAČEK«.
11. Ni res. Dejstvo je, da se lahko močna opitost konča tudi s smrtjo. Če je količina alkohola prevelika, lahko nastopi smrt zaradi t.i. predoziranja. Seveda je lahko alkohol tudi vzrok za smrt v povezavi s prometno nesrečo, samomorom ali poškodbo.
12. ČE POPIJAŠ 4 DCL VINA ALI 2 STEKLENICI PIVA TRAJA 4 DO 8 UR, DA V TELESU NIMAŠ NIČ ALKOHOLA.
12. Res je. Človekova jetra razgradijo 1 dcl vina v eni do dveh urah.
13. ZDRAV ODRASLI MOŠKI SME SPITI NA DAN DVA KOZARCA VINA PO 1 DCL ALI POL LITRA PIVA.
13. Res je. To sta dve enoti alkohola na dan. Zdrava odrasla ženska, ki ni noseča in ki ne doji pa sme popiti eno enoto alkohola na dan, to pa je en kozarec vina po 1 dcl ali 2, 5 dcl piva. Za ljudi starejše od 65 let pa valja ista količina kot za odraslo žensko, ne glede na spol, saj so starejši ljudje bolj občutljivi na učinke alkohola.
14. OD ALKOHOLA SMO LAHKO ODVISNI
14. Res je. Redno uživanje čezmernih količin alkohola vodi v odvisnost. To pa je bolezen, ki ima naslednje znake: nepremagljiva želja oziroma hrepenjenje po alkoholu, oseba težko preneha piti, za enak učinek je potrebna vedno večja količina alkohola in če alkohola ni se pojavi »abstinančna kriza« (znojenje, tresenje rok, bruhanje, slabost, tesnoba), ki izgine, ko oseba ponovno zaužije alkohol. Ta bolezen se z ogromno truda in volje da ozdraviti.
Plakat:
razdelila vprašalnike, ki so jih po delavnici rešili vsak zase in na ta način ugotovili ali jim količina alkohola , ki jo spijejo, če sploh pijejo, škodi ali ne
Vprašalnik :
se obrneta drug proti drugemu in si pogledata v oči ter naenkrat zaploskata. Nato se desni sosed obrne in to ponovi z desnim sosedom in tako ponavljamo vsi sosedje oziroma prenašamo plosk v krogu, dokler skupina ne doseže usklajenosti.
Dodam, da tako kot smo uspešno prenašali ploske naprej upam, da bodo prenašali sporočilo te delavnice in sicer :
Prekomerna in nepremišljena uporaba alkoholnih pijač resno škodi tako tebi kot tudi drugim ljudem.
3.3. Tretji dan (10. 12. 2008 –sreda)
DELAVNICA: VPLIV ALKOHOLA NA NAŠE ZDRAVJE
Vodja dejavnosti: zdravstveni tehnik Sebastijan Zemljič
v Mladostniki so se skozi elektronske prosojnice (Power Point predstavitev), ki jih je za
njih pripravil naš zdravstvenih tehnik Sebastijan, seznanili s škodljivimi vplivi alkohola na njihovo zdravje oziroma telo.
ALKOHOL
Kaj je alkohol ?
Alkohol, ki se nahaja v alkoholnih pijačah, se po kemijsko imenuje etanol ali tudi etilni alkohol, katerega formula je C2H5OH. Je brezbarvna, vnetljiva, rahlo strupena kapljevina.
Etanol je pri sobni temperaturi brezbarvna kapljevina, večini prijetnega duha. Pogosto ga imenujemo kar alkohol, ker se z njim najpogosteje srečujemo. Vsebujejo ga alkoholne pijače. V večjih količinah in koncentracijah je strupen. Uživanje etanola pri ljudeh povzroča kratkotrajne, včasih ugodne psihofizične odzive in zasvojenost.
Etanol je uporaben kot razkužijo, topilo in kot gorivo. Ker je užitni
alkohol visoko obdavčen, je tehničnemu etanolu primešana smrdljiva snov.
Tak etanol imenujemo denaturiran alkohol oziroma denaturiran špirit.
Naravno ga pridelujejo kvasovke v anaerobnih pogojih (brez prisotnosti
kisika) iz glukoze v procesu imenovanem alkoholno vrenje ali fermentacija,
možna pa je tudi pridelava iz naftnih derivatov, predvsem z oksidacijo etilena.
Kvasovke pri večji količini etanola odmrejo zato je največja možna koncentracija
dosežena s fermentacijo 25%. Večje koncentracije se dosežejo z destilacijo
ali kuhanjem žganja. Z destilacijo je moč doseči le 95,7% koncentracijo alkohola.
Ker je alkohol visoko obdavčen, tehničnemu etanolu primešajo smrdeče snovi
in zaradi teh ni užiten. Etanol je uporabe n kot razkužilo, topilo
in kot gorivo.
Alkohol kot droga
Najprej je potrebno poudariti da, kljub splošni razširjenosti in legalnosti, je alkohol droga, ki povzroča najmočnejšo fizično odvisnost. Pogosto je to prva droga s katero se mladi srečajo, povzroča resno škodo zdravju, družini, samospoštovanju in tudi našim denarnicam.
|
PSIHOLOŠKI UČINKI ALKOHOLA |
FIZIOLOŠKI UČINKI ALKOHOLA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Učinki alkohola so odvisni od spola, starosti, teže, hitrosti pitja, vrste alkoholne pijače in psihičnega razpoloženja. Alkohol je depresor (zatiralec) centralnega živčnega sistema. Deluje zaviralno na obrambne vedenjske sisteme, zato opiti ljudje ponavadi počnejo stvari, ki jih trezni ne bi počeli. Pri majhnih količinah popitega alkohola, le ta povzroči občutek sproščenosti in veselja ter celo pozitivno stimulira določene dele možganov, ki so odgovorni za razmišljanje in ugodje. Nadaljnjo pitje pa povzroči zamegljen vid, težave s koordinacijo, postopoma pri visokih koncentracijah povzroči nezavest in celo smrt, saj opiti neha dihati.
|
Koncentracija alkohola v krvi (promili) |
Učinki alkohola |
Količina popitega alkohola (za ženske veljajo ½ vrednosti) |
|
0,00 |
Zakonska omejitev za vožnjo za mlade in poklicne voznike |
|
|
0,2 do 0,5 |
Sprostitev: Rahlo zavrta možganska aktivnost, zato občutek sproščenosti. Zakonsko dovoljena količina alkohola za vožnjo (z izjemo mladih in poklicnih voznikov), čeprav je pri nekaterih sposobnost za vožnjo lahko že okrnjena. |
1 do 2 merici/ uro ali 3 merice/ 2 uri ali 4 merice/ 3 ure |
|
0,5 do 0,8 |
Zmanjšana kontrola: Izguba zavor, ki se jo pogosto zamenjuje s stimulacijo. Poveča se pripravljenost za tveganje, lahko tudi agresivnost in zanesljivo ni več mogoče varno voziti. |
3 do 4 merice/ uro ali 5 meric/ 2 uri ali 6 meric/ 3 ure |
|
0,9 do 1,5 |
Nekoordiniranost: Zastrupitev, sposobnost koncentracije in koordinacije bistveno zmanjšana, posebej za vožnjo in delo s stroji. |
5 do 6 meric/ uro ali 7 meric/ 2 uri ali 8 meric/ 3 ure |
|
1,5 do 2,0 |
Sedacija (pomiritev, blažitev strahu in razburjenosti) Ekstremna upočasnjenost in pijanost, pojavljajo se motnje zavesti. |
7 do 8 meric/ uro ali 9 meric/ 2 uri ali 10 meric/ 3 ure |
|
2,0 do 2,5 |
Zaspanost: Alkohol bistveno zmanjšuje budnost, ponavadi ljudje zaspijo, že popiti alkohol se še absorbira, możnost zadušitve. |
8 do 9 meric/ uro ali 10 meric/ 2 uri ali 11 meric/ 3 ure |
|
2,5 do 3,0 |
Anestezija: Ne le spanje, temveč nesposobnost zaznavanja bolečine in drugih možnih dražljajev in le še drobna črta vas loči do smrti. |
9 do 10 meric/ uro ali 11 meric/ 2 uri ali 12 meric/ 3 ure |
|
3,0 do 4,0 |
Koma |
10 do 12 meric/ uro ali 13 meric/ 2 uri ali 14 meric/ 3 ure |
|
4,0 do 5,0 |
Smrt |
12 do 15 meric/ uro ali 6 meric/ 2 uri ali 17 meric/ 3 ure |
Tu je pomembno poudariti, da je pogost vzrok smrti pri pijanih ljudeh zapora dihalne poti zaradi bruhanja pri nezavestnem, zato je prva pomoč (stabilen bočni položaj in prosta dihalna pot) še kako pomembna. Pogosta je tudi nevarnost podhladitve, saj alkohol širi žile in s tem povzroči, da se telo hitreje ohlaja.
Vpliv na zdravje
Pozitivno delovanje:
Nasprotno pa alkohol v večjih količinah na telo deluje kot strup, saj je sposobnost razgrajevanja alkohola v telesu omejena. Etanol oziroma alkohol se nahaja v vseh alkoholnih pijačah – največ v žganih.
Negativno delovanje:
Študije o tem ali alkohol vpliva ne telesno težo si niso enotne, nekatere
kažejo, da vpliva, nekatere, da ne vpliva. Alkohol sam nima veliko kalorij,
a imajo alkoholne pijače veliko ogljikovih hidratov, ki vplivajo na povečanje
teže oz. debelost. Alkohol poveča tudi apetit, zato lahko rečemo, da alkohol
posredno vpliva na telesno težo.
Bolezen jeter
Uživanje alkohola lahko privede do alkoholnega hepatitisa (vnetja jeter),
ki pa je bolj odvisen od občutljivosti posameznika na alkohol, kot pa od
doze popitega alkohola. Takšno vnetje pa je lahko predhodno za jetrno fibrozo
(razraščanje jetrnega veziva) premeni zgradbo in delovanje jeter. V fazi
ciroze bolezen hitro napreduje in lahko povzroči odpoved jeter.
Alkohol in rak
Alkohol je karcinogen (povzroča raka) za človeka pri prekomernem uživanju. Dokazov da je sam alkohol karcinogen ni, saj verjetno vpliva na druge snovi zaradi katerih se razvije rakavo obolenje določene vrste pri prekomernem pitju se zelo poveča verjetnost razvoja raka na dojki tudi pri moških. V zmernih količinah pa celo zmanjša verjetnost za razvoj nekaterih vrst raka (npr. rak na ledvicah).
Vpliv na srčno-žilne bolezni
Alkohol v zmernih količinah zmanjša možnost za srčni napad oz. srčno kap. Pri zmernih pivcih z diabetesom je možnost za srčni napad 52 % nižja kot pri diabetikih, ki ne pijejo alkoholnih pijač. Vse to zaradi različnih dejavnikov (zviša »dobri« in zniža »slabi« holesterol), zniža trombozo (tvorbo strdkov), povečuje krvni pretok in zmanjšuje krvni tlak, zniža raven inzulina).
Alkoholni fetalni sindrom
Uživanje alkohola med nosečnostjo privede do hudih posledic na otroku. Ustavi rast in razvoj, predvsem pa prizadene centralni živčni sistem, kar ima za posledico hudo umsko zaostalost. Očitne so tudi telesne deformacije.
Odvisnost od alkohola je bolezen z zelo slabo prognozo (napovedjo), saj zmanjša življenjsko dobo za 20 do 25 let, če se odvisnik ne zdravi. Ob dolgotrajnem, pretiranem uživanju alkoholnih pijač se razvije alkoholizem (kronična bolezen; kronični alkoholik je oseba, ki ne preneha z pitjem alkoholnih pijač, kljub zdravstvenim in socialnim težavam.
Znaki odvisnosti so:
Alkoholizem prinese zdravstvene in socialne težave. Če hodi alkoholik pijan v službo, je velika verjetnost, da jo bo izgubil, kar pa pripelje do velikih finančnih težav. Lahko ima hude posledice, Če obolela oseba vozi pijana. Lahko pride do ločitev, nasilja doma, kar ima hude posledice za otrokov čustven razvoj med odraščanjem.
Zdravljenje odvisnosti od alkohola
Pri zdravljenju odvisnosti je najpomembnejša odločitev alkoholika za zdravljenje. Vsi postopki zdravljenja morajo voditi k vzpostavitvi in vzdrževanju abstinence. Abstinenca od alkohola je bistvo zdravljenja, brez katerega ni moč doseči drugih pozitivnih sprememb. Abstinenco razumemo v dobesednem pomenu, odvisni naj ne bi užival alkohola v nobeni obliki (ne v pijači in ne v hrani). Ker se izhaja iz načela, da je odvisnost hkrati bolezen posameznika in njegove družine, se v zdravljenje vključuje (neposredno in posredno) tudi družinske člane.
|
|
|
|
PITJE ALKOHOLA NI BOLEZEN,ODVISNOST OD ALKOHOLA PA JE
3.4. Četrti dan (11. 12. 2008 –četrtek)
OGLED FILMA: KO MOŠKI LJUBI ŽENSKO, 1994
(WHEN A MAN LOVES A WOMEN)
Vodja dejavnosti: Sanja Mlakar Matković
Ob
v Ob pripravljenem slanem prigrizku in »koktajlu« iz pomaranč in grenivk smo si
ogledali film, katerega glavna tema je: Alkoholizem v družini. Zgodba pripoveduje o tem, kako je imeti alkoholika v družini in kaj to pomeni za družino in odnose v njej. V filmu vidimo kako alkohol pogubno vpliva na odnose med zakoncema ter odnose med starši in otroci ter prinese na vsa področja življenja nemir, nesigurnost, nezaupanje, jezo, strah in obup. Film pa nam s srečnim koncem sporoča, da se z veliko truda, poguma in odrekanja le da premagati vse ovire in zaživeti skupno življenje brez alkoholne omame.
4. Zaključek
Zaključila bi z mislijo: »Alkohol ti ne da odgovora, ti pa pomaga pozabiti vprašanje.«
Tako se mladostniki, ki uživajo alkoholne pijače ne naučijo spopadati s problemi in jih uspešno reševati. Alkohol tudi zmanjšuje njihovo motiviranost za načrtovanje in doseganje življenjskih ciljev. Alkohol vodi do različnih nezgod, nesoglasij s straši, prijatelji, učitelji, do nasilja, do kaznivih dejanj, do nezaščitenih spolnih odnosov in s tem povezane nenačrtovane nosečnosti in še bi lahko naštevala.
Zato je naloga staršev, učiteljev, vzgojiteljev in vseh, ki prihajajo v stik z otroci in mladostniki, da jim predstavimo dobre razloge, da se ne odločajo za pitje alkoholnih pijač.
5. Literatura
1. Zdenka Čebašek Travnik, Marjetka Hovnik Keršmanc in Eva Stergar. (1999). Alkohol čim manj-tem bolje, otroci in mladostniki pa sploh ne!. Rdeči križ Slovenije.
Slovenije.
3. Priročnik za učitelje osnovnih šol - Mladi in alkohol. (2002). Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
- http://www.imdb.com/