ZANIMIVOSTI
Koale
jedo le mlade vršièke evkaliptovih dreves, ki
vsebuje
mamilo in zato koale spijo tudi do 19 ur na dan,
namešèene med vejami dreves, na katerih se
hranijo.Zaradi majhne hranljivosti teh listov
mora ¾ivljenjski
prostor odrasle ¾ivali obsegati vsaj 1 hektar. Odasla koala
te¾ka
9 kilogramov mora pojesti saj 1 kilogram evkalipta na dan.
®ivljenjska
doba
koal je od 10 do 14 let v dol¾ino pa zrastejo tudi do 70
centimetrov.
Spolno dozorijo, ko so stare okoli 2 leti. Èe imajo samice
dovolj
hrane, lahko skotijo enega mladièa na leto. So
samotarke,
vendar se med parjenjem sestavijo v manjše skupine in tako
privarèujejo pomembno energijo.Pribli¾no 5 tednov po
parjenju samica skoti le enega golega in slepega
mladièa. 1
centimeter velik mladiè se potem popolnoma razvije v
vreèi
na trebuhu kar traja pribli¾no 6 mesecev. Potem ga
samica
nosi na hrbtu vse dokler ni mladiè star eno leto in jo mora
zapustiti
in postati samostojen.
Koale so vedno bolj na robu
pre¾ivetja, ker jih najbolj ogro¾a èlovek, ki seka
gozdove in gradi
nova mesta. Ogro¾ajo jih tudi velike prometnice
skozi dr¾avo in pogosti po¾ari saj se
poèasne in
okorne koale nimajo kam skriti. Pred
prvin priseljevanjem Evropejcev jih je bilo veè kot 10
milijonov potem pa se je njihovo število naglo zmanjšalo,
saj so jih pobijali tudi zaradi krzna. Sedaj jih je po
razliènih
ocenah med 50.000 in 100.000. IUCN in avstralska vlada jih ne
smatrata za ogro¾ene. Na celini populacija sicer
upada,
vendar koale povzroèajo veliko škode na otokih, kamor so
bile
vnešene naknadno. Tam se zaradi odsotnosti plenilcev hitro
razmno¾ujejo in zaradi prevelike številènosti
ogro¾ajo lokalno
rastlinje. Njihovo število poskušajo oblasti na teh
otokih zmanjšati s preseljevanjem in sterilizacijo, a brez
veèjih uspehov.
