INFORMACIJE
|
DIDAKTIKA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH |
|||||
|
izr. prof. dr Anna Kožuh Predmet DIDAKTIKA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH, II stopnja 2011-2012 1.
Učni cilji predmeta: . poznavanje dejavnikov in sodobnih oblik
izobraževalnih in kariernih procesov v organizacijah 2.
Kompetence: . poznavanje sodobnih strategij učenja in
poučevanja ter razvoja kariere 3.
Opis vsebine predavanj: . Opredelitev predmeta andragoške didaktike 4.
Literatura: A.
Osnovna literatura: •
Blažič, M., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M., Strmčnik, F. (2003).
Didaktika. Novo mesto: Visokošolsko središče, Inštitut za raziskovalno
in razvojno delo. •
Brečko, D (1998): Kako se odrasli spreminjamo. Didakta, Ljubljana. •
Cencič, M. (2006). Nekatere strategije pouka. Koper:
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper. •
Cencič, M. (2008). Učitelj reflektivni
praktik: študijsko gradivo za interno uporabo. Koper: UP PEF Koper. •
Kramar, M. (2009). Pouk. Nova Gorica: Založba Eduka Melior Nova Gorica.
•
Krajnc, A. (1979). Metode izobraževanja odraslih. Ljubljana:
Delavska enotnost. •
Medved Udovič, V., Cotič, M., Cencič, M., (ur.) (2008).
Sodobne strategije učenja in poučevanja. Koper: Univerza na Primorskem
Pedagoška fakulteta Koper. •
Tomić, A. (2002). Spremljanje pouka. Ljubljana: Zavod
RS za šolstvo. •
Tomić, A. (2000). Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Filozofska fakulteta. •
Strmčnik, F. (2001). Didaktika: Osrednje teoretične teme.
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 5. Metode poučevanja in učenja: 6. Načini in datumi preverjanja znanja: Izpit v ustni
in pisni obliki: izpit v ustni obliki (predstavitev koncepta srecanja
s odraslimi - načrta učne ure) izpit v pisni obliki (metode problemskega
dela) Datumi izpita iz didaktike: Točkovanje: 10
točk: prisotnost
in sodelovanje na vajah (2 x 5 točk) 10 točk: izpit (8 točk pisni in 2 točke ustni) 20 točk: skupaj Točkovanje za posamezne ocene:
Teme za pisni del izpita (za reševanje metode problemskega
dela): 1. Opredelitev
predmeta andragoške didaktike. 2.
Posebnosti učenja odraslih. 3.
Tendence v sodobnem izobraževanju, integriranost
izobraževanja v ostale socialne vloge ter v karierni razvoj odraslih. 4.
Predstava odraslega o sebi, pripravljenost za izobraževanje. 5.
Načrtovanje izobraževanja, organizacija izobraževanja 6.
Evalviranje vzgojno-izobraževalnega procesa. 7.
Razvijanje in uporaba inovativnih metod in oblik poučevanja. 8.
Izbrane vrste izobraževanja odraslih: masovno izobraževanje, skupinsko
izobraževanje in individualno učenje (samoizobraževanje), izobraževanje prek
osebnega stika, dopisno izobraževanje in izobraževanje na daljavo. Didaktika izobraževanja odraslih/andragoška didaktika kot znanstvena disciplina grški izvor: didasco
- poučevati, učiti, dokazovati didaskalos
– tisti, kateri uči - učitelj/ica Nekatere teoretične -
Didaktika kot teorija o izobraževanju -
Didaktika kot teorija o izobraževanju in pouku: -
»Didaktika kot pedagoška veda proučuje obče
zakonitosti načrtovanja, uresničevanja in preverjanja ciljnih (teleoloških),
vsebinskih, metodičnih in organizacijskih vzgojno-izobraževalnih sestavin
pouka in izobraževanja tudi zunaj pouka, njihove strukture in procese, ki so
v osnovi skupni vsakršnemu formalnemu in neformalnemu izobraževanju, poučevanju
in učenju.« Splošna didaktika je: deskriptivna (opisna)
in do neke mere normativna (poslavlja normi in pravila kako je treba voditi vzgojni
proces) znanstvena
disciplina, kar pomeni, da skuša dati odgovore na vprašanja kako naj učitelj
pri pouku ravna. Tu se konkretneje vključujejo posebne didaktike oz. metodike
posameznih predmetov, med nimi tudi didaktika
odraslih (andragoška didaktika). Odnos med splošno in posebnimi didaktikami Namen splošne didaktike je oblikovati
splošna didaktična spoznanja, kriterije, načela in druge posplošitve, ki so
teoretski temelj vseh posebnih didaktik in metodik. Po drugi
strani imamo množico posebnih
didaktik, ki glede na specifike posameznih vsebinskih področij
razvijajo svoje didaktične pristope, modele in strategije, prilagojene
zakonitostim posameznih tipov učnih vsebin. Funkcije
didaktike
Glavni
pojmi didaktike: izobraževanje, učenje,
poučevanje, pouk in strategije pouka, znanje, kompetence učitelja, metoda,
oblika, načelo, didaktična sredstva. Izobraževanje je
pedagoški proces, v katerem si človek pridobiva znanje in razvija
sposobnosti. Znanje je sistem dejstev in posplošitev, sposobnosti pa so
razvite človekove lastnosti, ki mu omogočajo, da učinkovito opravlja neko
delo. Integriranost izobraževanja: Učenje je aktiven proces trajnih sprememb pod vplivom delovanja
pridobljenih izkušenj, novega znanja in razvitih spobnosti
Poučavanje/pouk je najbolj organiziran, ciljni in
načrtovan proces izobraževanja - metodično
oblikovanega prenosa
kulturnih vsebina na učenca. Sodobne
tendence v izobraževanju •
Vseživljenjsko učenje (izobraževanje) •
Motivacija za pridobivanje splošnega in
strokovnega znanja •
Uporabnost znanja •
Sodelovanje •
Multikulturalnost,
toleriranje različnosti •
Uporaba sodobne komunikacijske tehnologije •
Pedagoške inovacije in modernizacija
izobraževalnega procesa •
Povezovanje učenja in poučevanja •
Povezovanje tradicionalnih in problemskih metod OSEBNOST
in KOMPETENCE pedagoga
– trenerja - UČITELJA zaviralna –
učitelj zavira razvoj učenca, je nepravičen, pristranski, vzkipljiv, z
obrazom in pojavo vzbuja strah spodbudna –
učitelj spodbuja v učencu željo po znaniu, je
odprt, pravičen, dobrohoten, odgovoren, objektiven, umirjen in strpen ter
poseduje široko strokovno in pedagoško znanje – zato tako pomembna je
kompetenca motiviranja Stopnje strokovnega razvoja učitelja: •
I.
stopnja – pripravništvo, naravnanost na „preživetje” – glavna naloga učitelja
na tej stopnji je obdržati disciplino in ustvariti avtoriteto. •
II.
stopnja – stabilizacija, naravnanost na didaktično situacijo – učitelj že
uspe obdržati disciplino in kontrolirati časovni potek učne ure; njegova
pozornost je usmerjena na kar najboljšo tehnično izvedbo in organizacijo
pouka. •
III.
stopnja – mojstrstvo, naravnanost na učenca – učitelj dosega strokovno
zrelost, njegova pozornost je v celoti usmerjena na učenca; učitelj je
mojster svojega poklica. Kompetence
(latinsko:
competentia) to je: odgovornost, usposobljenost za
delo Najpomembnejše pedagoške veščine: -spoznavne veščine –
nanašajo se na znanje in intelektualni
razvoj -komunikacijske veščine – omogočajo
sporazumevanje z učenci in reševanje medosebnih konfliktov, lastna
predstavitev (avtoprezentacija), medosebna komunikacja
(verbalna in neverbalna) -organizacijske veščine
– nanašajo se na sprejemanje odločitev v pedagoški praksi in prevzemanja
odgovornosti zanje/to so tudi didaktične
kompetence - izbira ustreznih metod in oblik dela Zelo pomembna v učiteljskem poklicu je tudi strpnost, ustvarjalnost, motiviranje
sebe in drugih. Kazalci pozitivne klime: sodelovanje
– skupina se dobro pozna, razvija svoje interese, izklučevanje tekmovalnosti različnost - spodbujanje
ustvarjalnih razlik med ljudmi in razvijanje različnih interesov Kazalci negativne klime: favoriti v skupini Ravni kurikularnega načrtovanja ¨
kurikularno načrtovanje na nacionalni ravni ¨
kurikularno načrtovanje na institucionalni ravni ¨
kurikularno načrtovanje na individualni ravni (učiteljevo
načrtovanje in priprava pouka) Razlikovali
bomo med dvema ravnema artikulacije: makroartikulacija mikroartikulacija Makroartikulacijo bomo opredelili kot artikulacijo didaktičnega sklopa ali
učne teme. Gre torej za artikulacijo širše, didaktično in vsebinsko zaključene
enote Mikroartikulacijo bomo opredelili kot artikulacijo učne enote oz. učne ure. Gre torej za artikulacijo posamezne krajše, časovno zaključene učne
enote - običajno to eno srečanje ali ena učna/terapevska/tečajska ura. Didaktična načela so vodila za učiteljevo delo. Vloga
didaktičnih načel je urejanje strukture in usmerjanje poteka procesa. Izbrana
didaktična načela: n
načelo
nazornosti n
načelo
postopnosti in prilagojenosti n
načelo
znanstvenosti n
načelo
sistematičnosti n
načelo
povezovanja teorije s prakso n
načelo
aktualnosti n
načelo
aktivnosti Učne
oblike •
frontalni pouk •
skupinsko delo •
tandem (delo v paru) •
individualno delo •
večsmerni pouk Didaktična
sredstva lahko opredelimo kot celoto učnih pripomočkov, gradiv, virov, učil,
ostalih sredstev in procesov, ki ob didaktični aktivnosti učitelja pripomorejo
h kakovostni izvedbi pouka in optimalnemu doseganju učnih ciljev. Didaktična
sredstva je pojem, ki označuje troje: 1. učila - vsi objekti, ki jih učitelj pri pouku uporablja za doseganje
nazornosti. 2. gradiva, vire - pisni, avdio, video nosilci učnih vsebin 3. učne pripomočke - del tehnologije, ki jo učitelj uporablja pri
pouku, vendar sami niso nosilci informacij Funkcije didaktičnih sredstev •
učinkovitejše posredovanje znanja •
optimalnejša nazornost •
aktivnost učencev Kako didaktična sredstva in IT vpliva na vlogo učitelja pri pouku? Učitelj
postaja vse bolj pomemben, ne vse manj! Učne
metode Klasifikacija univerzalnih učnih metod n verbalno-tekstualne,
med nimi: učna metoda razlage učna metoda predavanja učna metoda razgovora učna metoda dela z besedilom n ilustrativno-demonstracijske,
med nimi: učna metoda prikazovanja (demonstracije) učna metoda dela z avdiovizualnimi in drugimi
gradivi laboratorijsko-eksperimentalna metod med eno in drugo kategorijo (verbalno-tekstualnimi
in ilustrativno-demonstracijskimi pogosto omenja se tudi problemske metode/metode
aktivizacijskega dela) KONFUCIJ
V stoletje pr.n.š. n slišim in
pozabim n vidim in zapomnim n delam in razumem Nekatere metode aktivizacijskega
dela: nevihta možganov, drevo odločanja, snežna kepa, 6
mislečih kap, miselni vzorci (mind mapping), diamant ali njena
inačica - piramida, metode igre vlog: drama, simulacija in biografija, metoda
potovalka, metoda skodelica, debata ali „za in proti”, meta plan, metode evalvacje: tarča, metoda sončka. Evalvacija
in merjenje znanja Sodobno ocenjevanje (evalvacija) to ni samo proces določanja ocen v
številčni ali opisni obliki; to je tudi veščina ki zadeva oblikovanje mnenj o
učencu. Ena od prvin
evalvacije v vzgoji je merjenje znanja
(ugotavljanje dosežkov učencev). Ocena to ni samo številka ali opis, temveč tudi komentar Evalvacija se nanaša na: učenca in učitelja (pedagoga/trenerja) Etape dela pedagoga •
načrtovanje dela – določanje ciljev in izbira
učnih vsebin, načrtovanje sistema realizacije nalog in ocenjevanja izvršenih
nalog •
realizacija – realizacija načrtovanih ciljev •
evalvacija – ocenjevanje lastnega dela in dela
učenca, primerjava načrtovanih in uresničenih nalog •
refleksija – analiza napak in neuspehov ter
izpopolnjevanje lastnega dela Povratna informacija je učinkovita: •
če je takojšnja •
če se začne z najbolj pozitivnimi vidiki •
če obstaja možnost spremembe mnenja ali ocene •
če ne vsebuje osebnega napada •
če upošteva potrebe učenca Najpogostejše napake v ocenjevanju so: vpliv splošnega odnosa do učenca
na ocenjevanje, v katerim razlikujemo: 1. halo efekt -
prognoza, ki sama sebe uresničuje, efekt se pogosto omenja tudi kot Rosenthalov efekt, efekt se deli na: homo
halo in hetero halo, gruga razdelitev na: Pigmalionov efekt in Golemov
efekt 2. stabilizacija
prvega vtisa 3. stereotipi
in predsodki Merjenje znanja: uporaba natančnih metod preverjanja dosežkov učencev s
ciljem ugotoviti koliko so obvladali
določeno snov. Izraz „test”
izvira iz latinskega izraza „testari”, kar pomeni dejavnost dokazovanja ali
potrjevanja. Delitev testov glede na dodelanost (standardizacijo) •
standardizirani testi •
nestandardizirani testi Testne naloge delimo na: •
naloge s prostimi odgovori: postavljeno je
vprašanje, učenci sami napišejo odgovor (v obliki povedi, ki mora izražati
neko misel, ne le besedo-dve) •
naloge objektivnega tipa: naloge alternativne
izbire, naloge večkratnega izbora
(veliko podtipov!), naloge dopolnjevanja, naloge kratkih odgovorov in naloge
urejevanja. Dobre strani nalog s prostimi odgovori: preproste za sestavljanje onemogočajo reševenje z
ugibanjem zahtevajo ustvarjalnost učenca in višje miselne
procese omogočajo da učenec oblikuje odgovore kažejo kako je potekalo reševanje zahtevajo besednjak in način izražanja, ki sta značilna
za ta predmet Pomanjkljivosti nalog s prostimi odgovori: dolgotrajna analiza odgovorov zapleteno ocenjevanje težko je sestaviti ocenjevalni model slabša objektivnost ocenjevanja zahtevajo veliko časa od učencev ne zajamejo vseh reprezentativnih vsebin, ker je
število nalog majhno težka
interpretacija dosežkov Dobre strani nalog objektivnega tipa: široko območje uporabe objektivnost ocenjevanja reševanje zahteva malo časa preprosto določanje načina točkovanja ocenjevanje je preprosto in hitro preprosta analiza dosežkov Pomanjkljivosti nalog objektivnega tipa: ne omogočajo samostalnega
oblikovanja odgovorov in izražanja lastnega mnenja nepravilna predstava sveta in znanja kot zaprtega
sistema konstantnih in nedvoumnih spoznanj možnost reševanja z ugibanjem težje so za sestavljanje s temi nalogami je težko preverjati ustvarjalno
mišljenje, razumevanje, interpretacijo itd. (težko je sestaviti naloge, ki
zahtevajo višje miselne procese) Kadar ocenjuješ: poudari dosežke učenca nakaži pot kako popraviti napake ustvari prijetno vzdušje, ki bo kar najmanj stresno za učenca pomni, da neuspeh
ne sme pomeniti dokončne sodbe (naj učenec vidi, da lahko še kaj
naredi) ne uporabljaj ocenjevanja kot prvino svoje oblasti nad učencem. Ustvarjalnost to je
sposobnost osebe ustvarjati predmete in druge izdelke, za katere sta značilni
dve lastnosti:
Ustvarjalni učitelj: razvija
pri učencih občutljivost za impulse iz okolja sprejema
pojave ustvarjalnega mišljenja učencev navaja
učence na sistematičnost in natančnost v analiziranju sveta sprejema
razlike v mišljenju in razumevanju Ustvarjalni
učenec: veliko
idej domišljija
oblikovanje
nepričakovanih odgovorov postavljanje
vprašanj, pogosto zahtevnih in težkih dovzetnost
za humor vztrajnost
pri iskanju odgovora ali re |
|
EDUKACIJSKE
VEDE |
|||||
|
izr. prof. dr Anna
Kožuh Predmet OSNOVE
PEDAGOGIKE, EV 2011-2012 1.
Učni cilji predmeta: Cilj predmeta je usposobiti študente za prepoznavanje
vzgojno-izobraževalnih situacij v šoli, njihovo kritično analizo, iskanje
možnosti za njihovo reševanje, vrednotenje in razmišljanje. Cilj predmeta je tudi razumevanje procesa in iskanje meja med
omejevanjem posameznikovega razvoja in njegovo svobodo, tudi med podporo
posameznikovih razvojnih potreb in manipulacijo. Predmet ponuja pogled na
profesionalno vlogo vzgojitelja in učitelja ter razumevanje le te. 2.
Kompetence:
3.
Opis vsebine predavanj: Umeščenost pedagogike v sistem znanosti. Pedagoške discipline Predmet pedagogike. Opredelitev osnovnih pojmov: vzgoja, izobraževanje,
edukacija, socializacija. Zgodovina pedagogike. Pedagoška metodologija. Sistem vzgoje in izobraževanja in
vzgojno-izobraževalne institucije v Sloveniji. Kompetence in osebnost pedagoga. Etape profesionalnega razvoja
pedagoga. Organizacija dela pedagoga. Motivacija v delu pedagoga. Načini motiviranja učencev. Inkluzija in multikulturalizem v
sodobni šoli. Vzgojni stili. Ustvarjalnost pedagoga in načini razvoja ustvarjalnosti
učencev. Kakovost v vzgoji in izobraževanju. Evalvacija učencev in
učitelja. 4.
Opis vsebine vaj: Trening integracije razreda. Delavnica „Emblemi”. Medosebna
komunikacija kot ena temeljnih kompetenc učitelja. Napake v komunikaciji.
Vrste medosebne komunikacije in blokade v medosebni komunikaciji. Delavnica „Ugotovi kdo si”. Komuniciranje z otroki, kolegi in
starši. Trening veščin medosebne komunikacije bodočega vzgojitelja in
učitelja. Delavnica „Moja prva učna ura”. Kako učinkovito motivira pedagog?
Test motivacije. Delavnica „Živalica” in „Kaj je
dobrega v meni?”. Didaktične delavnice o najpomembnejših kompetencah in
slabostih modernega vzgojitelja. Mind-maping. Analiza dela pedagoga s skupino. Metoda »Drevo odločanja«.
Metoda »6 mislečih kap«. Metoda »potovalka«. Kreativnost in ustvarjalnost v delu pedagoga. Trening ustvarjalnosti in ustvarjalnega mišljenja. 5.
Literatura:
·
Cenčič, M., Autor,
O., Gartner, J. in Tomić, A. (1988). Poglavja iz pedagogike. Ljubljana. ·
Kroflič, R. (2002). Izbrani pedagoški spisi. Ljubljana. ·
Medveš, Z. (ur.) (1991). Vzgoja v javni šoli. Ljubljana. ·
Peček, M., Lesar. I. (2006). Pravičnost slovenske šole: mit
ali realnost. Ljubljana. ·
Vonta, T. (2005). Teoretična in metodološka zasnova projekta
»partnerstvo med vrtci/šolami in fakulteto. V: Vonta, Medved Udovič (ur.).
Razvijanje partnerstva med fakulteto, šolami in vrtcem. Koper.
·
Apple, M. (1992). Šola, učitelj in oblast. Ljubljana. ·
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji.
(1995). Ljubljana. ·
Kodelja, Z. (1995). Laična šola. Ljubljana. ·
Kroflič, R. (1997). Med poslušnostjo in odgovornostjo
(Procesno-razvojni model moralne vzgoje). Ljubljana. ·
Medveš, Z. (1991). Pedagoška etika in koncept vzgoje. Sodobna
pedagogika. Št. 3-4, 5-6. ·
Peček, M. (1998). Avtonomnost učiteljev nekdaj in sedaj.
Ljubljana. ·
Pšunder, M. (2004).
Disciplina v sodobni šoli. Ljubljana. ·
Vonta, T. (2006).Za uspešno integracijo romskih otrok je
odlično komaj dovolj dobro. Šolsko polje, letnik 17, št. 5/6, str. 3-28 ·
Krneta, L., Potkonjak, N. in Schmidt, V. (1975).
Pedagogika I. Ljubljana. 6. Predvideni študijski
dosežki: A.
Znanje in razumevanje: Študent/ka: Pozna in razume osnovne pojme pedagogik
in različne vzgojno-izobraževalne koncepte. Pozna in razume cilje
vzgojno-izobraževalnih institucij z vidika vzgoje in izobraževanja ter poti
doseganja ciljev. Razvija spretnosti za načrtovanje, izvedbo in refleksijo
dela v oddelku ali razredu z vidika doseganja vzgojnih ciljev. Razume osnovne
zakonitosti vzgojnega procesa, vzgojo in izobraževanje z vidika posameznika
in družbe. B.
Uporaba: Študent/ka: Na osnovi
pridobljenega znanja zna razvijati spretnosti samorefleksije in avtonomnosti
pri sprejemanju strokovnih odločitev ter argumentiranja svojih strokovnih
odločitev. Razvija sposobnosti za prepoznavanje situacij v različnih
institucijah, ki kažejo na stopnjo inkluzivnosti.
Prepozna teoretične koncepte v praksi, jih zna razložiti, kritično ovrednotiti
in primerjati. C.
Refleksija: Študent/-ka: Na osnovi opravljenih
predavanj, vaj in prakse zna kritično ovrednotiti svojo vlogo pedagoga. Na
osnovi razumevanja teoretskih pogledov zna kritično ovrednotiti skladnost med
teoretičnimi načeli in izhodišči ter izpeljavo teh konceptov v praksi. Pridobljena znanja pri predavanjih
in vajah uporabi za utemeljitev zasnove in analizo šolskih na praksi v šoli. 7.
Metode poučevanja in učenja: Metode uporabljene na predavanjih, vajah in praksi: razlaga,
razgovor, diskusija, opazovanje, work shop, brainstorming, testi,
nastopi, študij literature in virov. 8.
Načini in datumi preverjanja znanja: ·
Prisotnost na vajah in aktivno sodelovanje. ·
Seminarska naloga (datum oddaje seminarske naloge: 25 XI
2011). ·
Izpit v pisni obliki. Pogoj za pristop k izpitu je dobro pripravljena seminarska
naloga v programu Word (Tahoma, 1,5 razmak). Datum oddaje je 25 XI 2011. Naloga mora imeti okoli osem strani in
mora biti sestavljena iz pet delov: 1.
Uvod v katerem so predstavljene knjige ali opredelitev glavnih
problemov seminarske naloge 2.
Lastno razmišljanje o prebrani
literaturi 3. Odprta vprašanja, ki se pojavijo ob branju literature 4.
Povzetek končnih ugotovitev 5.
Seznam izkoriščene literature Datumi izpita iz didaktike:
70 točk: izpitni test
16 točk: prisotnost in
sodelovanje na vajah
14 točk: seminarska
naloga
100 točk: skupaj Točkovanje za posamezne ocene:
Teme za izpit: 1.
Opredelitev pedagogike kot znanosti. 2.
Predmet pedagogike. 3.
Osnovni pojmi pedagogike: vzgoja,
izobraževanje, edukacija, socializacija. 4.
Zgodovina pedagogike. 5.
Sodobne tendence v pedagogiki. 6.
Sistem vzgoje, izobraževanja in
vzgojno-izobraževalne institucije v Sloveniji. 7.
Kompetence in osebnost pedagoga. 8.
Etape profesionalnega razvoja pedagoga. 9.
Organizacija dela pedagoga. 10.
Pedagoška metodologija. 11.
Motivacija v delu pedagoga. Načini motiviranja učencev. 12.
Inkluzija in multikulturalizem v
sodobni šoli. 13.
Vzgojni stili. 14.
Kakovost v vzgoji in izobraževanju. 15.
Evalvacija učencev in učitelja. in dodatno vsebina
vaj |
|
PREDŠOLSKA
VZGOJA |
|||||
|
izr. prof. dr Anna
Kožuh Predmet DIDAKTIKA, PV
2011-2012 1.
Učni cilji predmeta: Cilj predmeta je usposobiti študente za prepoznavanje
vzgojno-izobraževalnih in didaktičnih situacij v šoli, njihovo kritično
analizo, ter iskanje možnosti za njihovo reševanje, vrednotenje in
razmišljanje o tem, kakšne so lahko posledice konkretnih rešitev. Predmet
ponuja pogled na glavne pojme in temeljna načela načrtovanja in izvajanja pouka,
ustrezno povezovanje vsebine, ciljev, oblik in metod ter razumevanje profesionalne vloge učitelja, pričakovanj učencev in
staršev. Študent spozna stroko in pridobi ustrezno vizijo o tem, kaj je
didaktika, kaj je vzgojno-izobraževalni proces in kakšna je
vloga učitelja v izobraževanju. V tem smislu je cilj predmeta pomoč pri
razvijanju sposobnosti refleksije svojega dela in avtonomnega strokovnega
odločanja. 2.
Kompetence: A.
Splošne kompetence:
3.
Opis vsebine predavanj: Umeščenost didaktike v sistem znanosti. Didaktične kompetence učitelja. Medosebna komunikacija v delu
učitelja. Evalvacija učencev in učitelja. Sestava evalvacijskih
vprašalnikov. Najpogostejše napake v ocenjevanju učencev. Problemski pouk, raziskovalni pouk in projektni pouk. 4.
Opis vsebine vaj: Spoznajmo se, saj bomo
sodelovali. Vrste medosebne komunikacije in blokade v medosebni komunikaciji.
Delavnica „Ugotovi kdo si”. Medosebna komunikacija kot ena temeljnih
kompetenc učitelja. Napake v komunikaciji. Komuniciranje z otroki, kolegi in starši. Trening veščin
medosebne komunikacije bodočega vzgojitelja in učitelja. Delavnica „Moja prva
učna ura”. Trening integracije razreda. Delavnica „Emblemi”. Skodelica.
Gradimo spomenike. Kako učinkovito motivirati otroke? Test motivacije. Delavnica
„Živalica” in „Kaj je dobrega v meni?”. Didaktične delavnice o najpomembnejših kompetencah in
slabostih modernega vzgojitelja. Učna načela in učne
oblike. Delo z metodo razgovora. Delitev grupe. Metoda »Drevo odločanja«.
Metoda „potovalka”. Mind-maping. Kakšen je ustvarjalni vzgojitelj? Ustvarjalni vzgojitelj –
ustvarjalni otrok. Test ustvarjalnosti. Trening ustvarjalnosti in ustvarjalnega mišljenja. Zlaganje
črk. Načini dela z nadarjenimi učenci. 5.
Literatura: A. Osnovna literatura: ·
Blažič, M., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M., Strmčnik, F. (2003).
Didaktika. Novo mesto: Visokošolsko središče, Inštitut za raziskovalno
in razvojno delo. ·
Cencič, M. (2006). Nekatere strategije pouka. Koper:
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper ·
Kramar, M. (2009). Pouk. Nova Gorica: Založba Eduka Melior Nova Gorica. B.
Dopolnilna literatura: ·
Cencič, M., Cencič, M. (2002). Priročnik za spoznavno
usmerjeni pouk. Ljubljana: Mladinska knjiga. ·
Cencič, M., Cotič, M., Istenič Starčič, A., Medved Udovič, V.
(ur.) (2007). Raziskovalni pogledi na razvijanje pedagoške prakse. Primeri
raziskav pedagoških delavcev. Koper: Univerza na Primorskem Pedagoška
fakulteta Koper. ·
Medved Udovič, V., Cotič, M., Cencič, M., (ur.) (2008).
Sodobne strategije učenja in poučevanja. Koper: Univerza na Primorskem
Pedagoška fakulteta Koper. ·
Tomić, A. (2002). Spremljanje pouka. Ljubljana: Zavod
RS za šolstvo. ·
Tomić, A. (2000). Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. ·
Strmčnik, F. (2001). Didaktika: Osrednje teoretične teme.
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 6. Predvideni študijski
dosežki: A.
Znanje in razumevanje: Študent/ka: Pozna osnovne didaktične
pojme. Razume povezanost
vsebin, ciljev, oblik in metod ter pomen prilagajanja pouka različnim
sposobnostim, znanju in zmožnostim učencev. Zna uporabljati različne metode
in oblike pouka in se zna prilagajati učencem ter jih spodbujati v procesu
učenja. B.
Uporaba: Študent/ka: Na osnovi
pridobljenega znanja zna izvajati pouk prilagojen učencem različnih
sposobnosti z uporabo različnih metod, oblik in strategij. Uporablja tudi
znanje o uspešnem sodelovanju s starši. C.
Refleksija: Študent/-ka: Na osnovi opravljenih
predavanj, vaj in prakse zna kritično ovrednotiti svoje poučevanje in učenje
učencev. Na osnovi razumevanja
teoretskih pogledov zna kritično ovrednotiti skladnost med teoretičnimi
načeli in izhodišči ter izpeljavo teh konceptov v praksi. Pridobljena znanja
pri predavanjih in vajah uporabi za utemeljitev zasnove in analizo šolskih in
didaktičnih situacij na praksi v šoli. 7.
Metode poučevanja in učenja: Metode uporabljene na predavanjih, vajah in praksi: razlaga,
razgovor, diskusija, opazovanje, work shop, brainstorming, testi,
nastopi, študij literature in virov. 8.
Načini in datumi preverjanja znanja: ·
Prisotnost na vajah in aktivno sodelovanje. ·
Seminarska naloga v obliki pisne priprave učne ure iz izbranega predmeta (datum oddaje seminarske
naloge: 22 XI 2011). ·
Izpit v pisni obliki. Datumi izpita iz didaktike:
70 točk: izpitni test
16 točk: prisotnost in
sodelovanje na vajah
14 točk: seminarska naloga v
obliki pisne priprave
učne ure
100 točk: skupaj Točkovanje za posamezne ocene:
Teme za izpit: 1.
Opredelitev didaktike kot znanstvene discipline. 2.
Pojem izobraževanja, koncepti splošne izobrazbe. 3.
Zgodovina didaktične misli. 4.
Sodobne didaktične tendence. 5.
Odnos med splošno in posebno didaktiko. 6.
Opredelitev pouka. Funkcije in značilnosti pouka. Paradigme,
koncepti in strategije pouka. 7.
Kompetence učitelja v sodobni šoli. 8.
Učna vsebina. 9.
Vzgojno-izobraževalni cilji. Nastajanje in stopnjevanje učnih
ciljev. Taksonomija učnih ciljev po Bloomu. 10.
Artikulacija učnega
procesa. Makro in mikro artikulacija. Struktura
učne ure. 11.
Učiteljeva učna
priprava: strategije učnega načrtovanja. 12.
Vrste metod (med njimi
bolj natančno: učne metode razgovora in učne metode razlage). 13.
Oblike
vzgojno-izobraževalnega procesa. 14.
Didaktična načela. 15.
Konceptualizacija
in preverjanje ocenjevanja znanja in dodatno vsebina
vaj |
|
ITALIJANISTIKA in SLOVENISTIKA |
|||||
|
izr. prof. dr Anna Kožuh Predmet DIDAKTIKA, Italijanistika in Slovenistika 2011-2012 9. Učni cilji predmeta: Cilj predmeta je usposobiti študente za prepoznavanje
vzgojno-izobraževalnih in didaktičnih situacij v šoli, njihovo kritično
analizo, ter iskanje možnosti za njihovo reševanje, vrednotenje in
razmišljanje o tem, kakšne so lahko posledice konkretnih rešitev. Predmet
ponuja pogled na glavne pojme in temeljna načela načrtovanja in izvajanja
pouka, ustrezno povezovanje vsebine, ciljev, oblik in metod ter razumevanje
profesionalne vloge učitelja, pričakovanj učencev in staršev. Študent spozna
stroko in pridobi ustrezno vizijo o tem, kaj je didaktika, kaj je
vzgojno-izobraževalni proces in kakšna je vloga učitelja v
izobraževanju. V tem smislu je cilj predmeta pomoč pri razvijanju sposobnosti
refleksije svojega dela in avtonomnega strokovnega odločanja. 10. Kompetence: C. Splošne kompetence:
11. Opis vsebine predavanj: Umeščenost didaktike v sistem
znanosti. Didaktične kompetence učitelja.
Medosebna komunikacija v delu učitelja. Evalvacija učencev in učitelja.
Sestava evalvacijskih vprašalnikov. Najpogostejše napake v ocenjevanju
učencev. Problemski pouk, raziskovalni pouk in
projektni pouk. 12. Opis vsebine vaj: Spoznajmo se, saj bomo sodelovali. Vrste medosebne
komunikacije in blokade v medosebni komunikaciji. Delavnica „Ugotovi kdo si”.
Medosebna komunikacija kot ena
temeljnih kompetenc učitelja. Napake v komunikaciji. Komuniciranje z otroki,
kolegi in starši. Trening veščin medosebne komunikacije bodočega vzgojitelja
in učitelja. Delavnica „Moja prva učna ura”. Trening integracije razreda. Delavnica
„Emblemi”. Skodelica. Gradimo spomenike. Kako učinkovito motivirati otroke? Test motivacije. Delavnica „Živalica”
in „Kaj je dobrega v meni?”. Didaktične delavnice o najpomembnejših
kompetencah in slabostih modernega vzgojitelja. Metoda „meta-planu”. Problemske metode v delu učitelja.
Delitev grupe. Metoda »Drevo odločanja«. Metoda „potovalka”. Mind-maping. Kakšen je ustvarjalni vzgojitelj?
Ustvarjalni vzgojitelj – ustvarjalni otrok. Test ustvarjalnosti. Trening
ustvarjalnosti in ustvarjalnega mišljenja. Zlaganje črk. Načini dela z
nadarjenimi učenci. 13. Literatura: A.
Osnovna literatura:
14. Predvideni študijski dosežki: D. Znanje in razumevanje: Študent/ka: Pozna osnovne didaktične pojme. Razume povezanost vsebin, ciljev, oblik in metod ter
pomen prilagajanja pouka različnim sposobnostim, znanju in zmožnostim
učencev. Zna uporabljati različne metode in oblike pouka in se zna
prilagajati učencem ter jih spodbujati v procesu učenja. E. Uporaba: Študent/ka: Na osnovi pridobljenega znanja zna izvajati pouk
prilagojen učencem različnih sposobnosti z uporabo različnih metod, oblik in
strategij. Uporablja tudi znanje o uspešnem sodelovanju s starši. F. Refleksija: Študent/-ka: Na osnovi opravljenih predavanj, vaj in prakse zna
kritično ovrednotiti svoje poučevanje in učenje učencev. Na osnovi razumevanja teoretskih pogledov zna
kritično ovrednotiti skladnost med teoretičnimi načeli in izhodišči ter
izpeljavo teh konceptov v praksi. Pridobljena znanja pri predavanjih in vajah uporabi
za utemeljitev zasnove in analizo šolskih in didaktičnih situacij na praksi v
šoli. 15. Metode poučevanja in učenja: Metode uporabljene na predavanjih,
vajah in praksi: razlaga, razgovor, diskusija, opazovanje, work shop, brainstorming,
testi, nastopi, študij literature in virov. 16. Načini in datumi preverjanja znanja Pogoj za pristop k izpitu je: A. Prisotnost na vajah in aktivno
sodelovanje. B. PRVA seminarska naloga v obliki pisne priprave učne ure izbrane
iz predmeta italijanski jezik ali slovenščina. Naloga mora imeti
okoli dve strani in vsebovati: temo učne ure, ali
je za osnovno šolo ali za
srednjo šolo, razred, cilje, učne metode, učne oblike, didaktična sredstva, dejavnosti učitelja in učencev. C. DRUGA seminarska naloga (v programu Word, pisava Tahoma, razmak 1,5). Naloga mora
imeti okoli osem strani in mora biti sestavljena iz treh delov:
POZOR: naloge oddajate SAMO v obliki TISKANI OBLIKI in ne po
elektronski pošti. Datumi izpita iz didaktike: 70 točk: izpitni test 15
točk: prisotnost
in sodelovanje pri vajah 5
točk: prva seminarska naloga – pisna priprava učne ure 10
točk: druga seminarska naloga – predstavitev knjig iz didaktike 100 točk: skupaj Točkovanje za posamezne ocene:
Teme za izpit:
in dodatno vsebina vaj PROGRAM VAJ 15. XI Spoznajmo se, saj bomo sodelovali.
Vrste medosebne komunikacije in blokade v medosebni komunikaciji. Delavnica
„Ugotovi kdo si”. 21. XI Medosebna komunikacija kot ena temeljnih kompetenc učitelja. Napake v
komunikaciji. Komuniciranje z otroki, kolegi in starši. Trening veščin medosebne
komunikacije bodočega vzgojitelja in učitelja. Delavnica „Moja prva učna
ura”. Trening integracije razreda. Delavnica
„Emblemi”. Skodelica. Gradimo spomenike. 22. XI Motivacija v pouku. Načini motiviranja učencev. 28. XI Didaktične delavnice o najpomembnejših kompetencah in slabostih
modernega vzgojitelja. Metoda „meta-plan”. Problemske metode v delu učitelja.
Delitev grupe. Metoda »Drevo odločanja«. Metoda „potovalka”. Mind-maping. 29. XI Kreativnost –
ustvarjalnost v pouku. Načini razvoja kreativnosti učencev.
Kakšen je ustvarjalni vzgojitelj? Ustvarjalni vzgojitelj – ustvarjalni
otrok.
Test ustvarjalnosti. Trening ustvarjalnosti in ustvarjalnega
mišljenja.
Zlaganje črk. Načini dela z nadarjenimi učenci PROGRAM
PREDAVANJ 15. XI Umeščenost
didaktike v sistem znanosti.
15. XI Učiteljeva učna priprava. Učne oblike. Didaktična načela.
21. XI Didaktika kot disciplina pedagogike. Odnos med splošno in
posebno didaktiko. Pojem izobraževanja, koncepti splošne izobrazbe. Funkcije didaktike. 22. XI Didaktična sredstva. Učne metode. Učna metoda razlage, učna
metoda razgovora. Metode aktivnega in problemskega dela. Strategije pouka.
Problemski pouk, raziskovalni pouk in projektni pouk. 29. XI Problem konceptualizacije preverjanja in ocenjevanja znanja.
Evalvacija učencev in učitelja. Sestava evalvacijskih
vprašalnikov. Najpogostejše napake v ocenjevanju učencev. 5. XII Zgodovina
didaktične misli in tendence v sodobni didaktiki. Vloga in osebnost učitelja.
Etape profesionalnega razvoja učitelja. Didaktične kompetence učitelja. 6. XII Organizacija
dela in uvod v kurikularno načrtovanje. Učni cilji.
Taksonomija za kognitivno področje. Učna vsebina. Artikulacija učnega
procesa. Makro in mikroartikulacija. Struktura učne
ure. Metodične in organizacijske razsežnosti pouka. Ob ponedeljkih in
torkih se srečamo
ob. 11.30 v sejni sobi FHŠ |
Za
vse informacije o predmetu lahko napišete pismo na moj naslov:
ania@kozuh.net