Evropska unija - priložnost tudi za
starejše
  Program sofinancira
EVROPSKA UNIJA




 

 

KJE?

PROGRAM

GRADIVO

POROČILO

GALERIJA

 
PIŠITE NAM
 
DOMOV



 

 

 

 

 

 

 

   
  STAREJŠI ZA BOLJŠO KAKOVOST ŽIVLJENJA DOMA
 


STAREJŠI ZA BOLJŠO KAKOVOST ŽIVLJENJA DOMA
Mateja Kožuh Novak, dr.med. (Slovenska filantropija)

NEKAJ UGOTOVITEV O STANJU IN POTREBAH STAREJŠIH LJUDI
Angelca Žiberna (ZDUS)

 

STAREJŠI ZA BOLJŠO KAKOVOST ŽIVLJENJA DOMA
Mateja Kožuh Novak, dr.med. (Slovenska filantropija)

Slovenska filantropija organizira in izvaja projekt Starejši za boljšo kakovost življenja doma v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Namen projekta je ugotoviti kakšne so dejanske potrebe po pomoči starejših ljudi.

Izdelava in poskusno izvajanje modela spremljanja potreb starejših na domu

Društva upokojencev združujejo več kot 300.000 starejših ljudi v vseh večjih krajih Slovenije. V preteklih obdobjih so odhajali v pokoj ljudje v poznih petdesetih letih življenja, ko jih je bilo še veliko v dobri življenjski kondiciji. V devetdesetih letih se je zaradi grozeče brezposelnosti zgodnje upokojevanje še stopnjevalo. Zaradi potrebe po novih, specifičnih znanjih v modernem gospodarstvu ima zelo malo ljudi možnost zaposlovanja po upokojitvi. Večina ljudi se pri nas še vedno boji upokojitve, ker ne vedo, s čim bi se ukvarjali, ko ne bodo več vsak dan hodili v službo. Slovenska družba veliko izgublja, ker teh ljudi ne zna zaposliti, niti ne porabiti njihovih življenjskih izkušenj in pridobljenih znanj.

Slovenska država poskuša pomagati ljudem, ki živijo doma v visoki starosti: zdravstvena nega na domu sodi v storitve osnovne zdravstvene dejavnosti, socialna pomoč je organizirana v okviru občin. Vendar starejši in kronični bolniki ne potrebujejo le fizične pomoči, za kvaliteto njihovega življenja je pomembno druženje z vrstniki in z bližnjimi mlajših generacij. Potrebujejo tudi vrsto drobnih pomoči, ki jim jih državne institucije ne morejo zagotoviti, profitna podjetja, ki se pojavljajo v zadnjih letih, pa so za večino starejših predraga. Društva upokojencev združujejo ljudi, ki bi lahko veliko naredili za medsebojno pomoč starejših v njihovo in v lastno dobro. V zadnjem desetletju so društva pričela izvajati socialne programe, vendar so ti prepuščeni iniciativi zagnanih posameznikov, kar običajno ne sega čez meje društva.

Iniciativna skupina projekta STAREJŠI S PROSTOVOLJNIM DELOM ZA VEČJO KVALITETO LASTNEGA ŽIVLJENJA IN ŽIVLJENJA VRSTNIKOV - VKLJUČEVANJE STAREJŠIH V AKTIVNOSTI POMOČI STAREJŠIM NA DOMU (v nadaljevanju >Starejši za večjo kakovost življenja doma<) že vrsto let poskuša motivirati člane društev upokojencev za organizirano medsebojno pomoč. V štirih predhodnih projektih smo preizkusili različne oblike medsebojne pomoči starejših. Izkušnje na terenu so nas vzpodbudile k izdelavi modela vključevanja društev upokojencev (in drugih nevladnih organizacij) v aktivnosti

  • ugotavljanja potreb po pomoči starejšim, ki živijo doma,
  • organizacijo različnih oblik pomoči in
  • spremljanje učinkovitosti pomoči.

Tovrstne aktivnosti omogočajo civilni družbi (organizirani v društvih) nadzor nad aktivnostmi vladnih služb in nad aktivnostmi profitnih organizacij ter aktivno povezovanje z obojimi, česar še do sedaj v Sloveniji na področju staranja nismo uspeli zagotoviti.

Predmet projekta je izdelati metodologijo in izvesti pilotski projekt baze podatkov o potrebah starejših ljudi, starih 70 let in več, pri pomoči na domu. Bazo podatkov bodo polnili prostovoljci v 10 do 13 lokalnih društvih upokojencev v Sloveniji. Služila jim bo za njihovo lastno prostovoljno dejavnost, kot dodaten vir podatkov vladnim organizacijam (centri za socialno delo, zdravstvo) in drugim nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo s pomočjo ostarelim. S tem nameravamo zapolniti vrzel, ki na tem področju v Sloveniji vlada med vladnim in nevladnim sektorjem. Ciljna skupina sama bo s podatki lahko (posredno) usmerjala sredstva, ki jih vlada namenja potrebam pomoči starejših k tistim, ki jih res potrebujejo, hkrati pa pomeni tovrstna baza podatkov nadzor civilne družbe nad porabo proračunskih sredstev.

Cilj projekta je izdelati model informacijskega sistema, ki bo služil društvom upokojencev v Sloveniji za

  • kreiranje baz podatkov o potrebah starejših po pomoči na domu,
  • izboljšanje pretoka informacij o pomoči potrebnih med vladnim in nevladnim sektorjem ter s tem izboljšati medsebojno sodelovanje,
  • popestritev dejavnosti društev upokojencev s prostovoljnim zbiranjem podatkov,
  • povečanjem obsega medsebojne pomoči starejših,
  • izboljšanje kvalitete pomoči starejšim na domu,
  • povečanje nadzora civilne družbe nad porabo proračunskih sredstev.

Izhodišča projekta:

V Zvezi društev upokojencev Slovenije in v Slovenski filantropiji smo v zadnjih 10-ih letih izvedli vrsto projektov, v katere smo vključevali starejše občane kot prostovoljce. Pri delu s starejšimi smo se pogosto soočali z njihovim nezadovoljstvom z delom vladnih služb. Niso zadovoljni s kvaliteto pomoči, z veliko birokracijo, ki je s pomočjo povezana, pripombe pa so imeli pogosto tudi na to, kdo je deležen državne pomoči.

Kljub temu, da imamo v Sloveniji več kot 400 društev in klubov upokojencev, ki dobro poznajo svoj teren, pa je v petdesetih letih vzporednega delovanja vladnih služb in društev le redko prišlo do medsebojnega delovanja v korist starejšim. V 18-ih društvih upokojencev so v zadnjih letih pod okriljem ZDUS-a in Slovenske filantropije izvedli raziskavo o potrebah starejših, ki živijo doma. Rezultati raziskave so služili društvom za usmerjanje občinske politike v smeri bolj učinkovite pomoči starejšim na domu. Nastala je potreba po stalnemu zbiranju podatkov o starejših, ki potrebujejo pomoč na domu in o povezovanju vladnega in nevladnega sektorja v smislu izboljšanja kvantitete in kvalitete pomoči potrebnim.

Z bazo podatkov o potrebah starejših po pomoči na domu, ki bo last društev in bo nastajala s prostovoljnim delom njihovega članstva, nameravamo premostiti vrzel med vladnimi in nevladnimi organizacijami v dobro ciljne skupine starejših ljudi, ki so potrebni pomoči na domu. V okviru dveletnega projekta Starejši za zaščito svojih pravic in boljšo kvaliteto življenja, ki smo ga zaključili leta 2002, smo naredili pilotsko študijo v štirih društvih oziroma zvezah društev (Ormož, Ptuj, Ljubljana in Grosuplje), kjer so prostovoljci oz. člani društev zbrali okoli 1000 vprašalnikov in jih vnesli v računalnik ter jih obdelali. Stestirali smo vprašalnik, ki smo ga v ta namen naredili in preverili pripravljenost društev za lastništvo tovrstne baze podatkov, pripravljenost članov društev za prostovoljno zbiranje podatkov in ustvarjanje podatkovne baze ter pripravljenost starejših krajanov, da se njihovi podatki vnesejo v podatkovno bazo lokalnega društva. Rezultati so bili obetavni. Večina anketirancev je s podpisom pristala na to, da se njihovi podatki vnesejo v bazo v društvih upokojencev. Pripravljeni so bili sprejeti pomoč in jo v večini primerov vsaj delno plačati, če bo to potrebno. Anketirali smo starejše od 64 let.

Pomoč je potrebovalo od 18 do 30 % anketiranih, večinoma starejših od 69 let, zato smo se odločili, da bomo vnaprej anketirali samo starejše od 69 let. Najpogosteje so anketiranci želeli obiskovanje prostovoljcev (!!!), druženje v skupinah, pomoč pri čiščenju in pospravljanju ter kuhanje in prinašanje hrane.

V tem projektu nam ni uspelo izdelati metodologije sodelovanja nevladnih in vladnih služb pri reševanju problemov starejših, ki živijo na svojih domovih. V predlaganem projektu >Starejši za večjo kakovost življenja doma< pa smo naredili korak naprej:

  • vključili smo nova društva na 7 različnih geografskih območij v Sloveniji (glej prilogo 3),
  • ocenili smo pripravljenost starejših za vključevanje v skrb za vrstnike, potrebne pomoči v svojem okolju,
  • izdelali smo metodologijo sodelovanja vladnega in nevladnega sektorja pri reševanju problematike posameznih primerov,
  • v izdelavi je tudi sistem zagotavljanja medsebojne pomoči v samih društvih, ki naj bi na eni strani vzpodbujal solidarnost med starejšimi, na drugi strani pa nudil starejšim, ki so pripravljeni nuditi laično pomoč, možnost dodatnega zaslužka,
  • predstavnike društev smo pričeli računalniško izobraževati za vnos podatkov in njihovo obdelavo ter za spremljanje dogajanj na terenu, to je sprotno ugotavljanje novih potreb,
  • poteka tudi izdelava metodologije varovanja osebnih podatkov ter
  • ocenitev pripravljenost lokalnih skupnosti za sofinanciranje tovrstnih projektov.
Kaj je bistvo projekta?

Društvo upokojencev (nevladna organizacija), ki je v svojem okolju pripravljeno zastaviti tovrsten projekt, bo torej

  • organiziralo obisk vseh krajanov, starejših od 69 let,
  • ugotovilo potrebe po vseh vrstah pomoči na domu in kdo to pomoč že dobiva,
  • posredovalo podatke o potrebah pristojnim službam (občina, patronažna služba lokalnega zdravstvenega doma, Center za socialno delo, Zavod za pomoč na domu, privatne organizacije, ki organizirajo pomoč na domu in druge nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s tem),
  • skušalo organizirati pomoč vrstnikom v okviru društva (druženje, svetovanje, različne vrste laične pomoči), ki je lahko popolnoma na prostovoljni bazi ali pa skuša društvo organizirati lastni servis
  • z rednimi obiski prostovoljcev pri tistih, ki so izjavili, da potrebujejo pomoč in jo tudi dobijo, skušalo spremljati kvaliteto pomoči in zadovoljstvo uporabnikov,
  • s podatki, ki jih bo zbralo, skušalo vplivati na občinsko in nacionalno politiko pomoči starejšim na domu.

Katere nevladne organizacije se lahko vključijo v projekt ?

Za spremljanje potreb starejših, ki živijo doma in za organizacijo pomoči so najprimernejši njihovi vrstniki iz najožjega okolja. Starejši ljudje se namreč zaradi naraščajočega nasilja in poplave prodaje na domu vedno težje odločajo odpirati neznancem. Izkušnje v preteklih letih so pokazale, da njihovi vrstniki nimajo težav vzpostaviti kontakta z njimi. Še eno prednost imajo starejši ljudje kot anketarji in organizatorji pomoči: lažje opazijo potrebe po pomoči, ki jih starejši težko povedo, ker imajo podobne težave sami. Prav zaradi tega tudi lažje najdejo primerno pomoč, ki bo starejšim ljudem odgovarjala.

Društva upokojencev so zelo primerna za izvajanje tovrstnega projekta, ker imajo že organizirano mrežo poverjenikov, ki zelo dobro poznajo teren in so tudi pripravljeni prostovoljno opravljati dela, za katera se dogovorijo v društvih. Imajo že tudi tradicijo novoletnega obiska starejših od 70 let, kar bi lahko vzeli kot zametek organizacije medsebojne pomoči.

KAJ MORA STORITI DRUŠTVO UPOKOJENCEV (DRUGJE VLADNA ORGANIZACIJA), DA SE LAHKO VKLJUČI V PROJEKT

  1. Imeti mora Komisijo za socialne zadeve, ki želi razširiti aktivnosti društva na vzpostavitev medsebojne pomoči. Če te nima, mora za namene projekta ustanoviti Projektni svet, ki bo vodil projekt. Naloge projektnega sveta (komisije) so:
    • seznaniti lokalno javnost z namenom projekta,
    • pomagati koordinatorju motivirati prostovoljce,
    • pomagati koordinatorju pri navezavi in vzdrževanju aktivnih stikov z drugimi organizacijami v lokalni skupnosti, ki nudijo pomoč starejšim,
    • spremljati učinkovitost projekta,
    • iskati sredstva za delovanje projekta,
    • se povezovati z drugimi društvi, ki delajo enak ali podoben projekt,
    • nadzorovati porabo sredstev,
    • periodično predstavljati dosežke projekta v občinskem svetu.
  2. Projektni svet (komisija) mora najti zagnanega človeka, ki bo koordinator vseh aktivnosti. Njegove zadolžitve bodo naslednje:
    • raziskati, kakšne oblike pomoči na domu v občini že delujejo, navezati stike s patronažno službo, Centrom za socialno delo, občinskimi uradniki, zadolženimi za to delo in privatnimi organizacijami, ki opravljajo to delo,
    • najti prostovoljce med člani društva,
    • organizirati tečaj za prostovoljce,
    • v okviru tečaja poučiti prostovoljce o anketiranju in razdeliti ankete,
    • pregledati izpolnjenost anket, vnese podatke,
    • skrbeti za tajnost podatkov,
    • informirati vladne in nevladne službe o potrebah,
    • povezati vse, ki se v občini ukvarjajo s pomočjo starejšim na domu, v lokalno akcijsko skupino, ki se ob primerih, ki potrebujejo interdisciplinarno pomoč, posvetuje, kako jo zagotoviti,
    • organizirati interno pomoč v okviru društva,
    • pripravljati periodična poročila za društvo,
    • skrbeti za redne obiske prostovoljcev pri tistih starejših, ki potrebujejo pomoč,
    • se povezovati s koordinatorji v drugih društvih v skupni projekt.

    Koordinator je ključna oseba v projektu , zato mora biti vsaj delno nagrajen. Projekt zahteva profesionalno delo, ki ne sme biti odvisno od dobre volje koordinatorja. Društvo naj najde tudi pomočnika koordinatorja, ki bo vodil projekt, če koordinator zboli ali je odsoten. Preden začne delati, mora koordinator (in njegov pomočnik) opraviti tečaj iz vodenja projekta, ki vsebuje naslednje vsebine:

    • psihologija prostovoljca,
    • psihologija starejšega človeka,
    • kako reševati konflikte,
    • osnove o anketah in anketiranju,
    • možnosti in oblike državne pomoči starejšim ljudem,
    • kako in kje pridobivati sredstva za delo,
    • varovanje osebnih podatkov,
      • možnosti organizacije pomoči v okviru nevladne organizacije,
      • računalniški tečaj uporabe programa za vnos in obdelavo podatkov,
      • lobiranje,
      • kako pridobiti medijsko podporo projektu.
  3. Društvo mora od lokalnih oblasti pridobiti seznam prebivalcev, starejših od 69 let . Pomoč nikakor ne sme zajeti samo članov društva. Kdor se včlani v društvo, je že naredil en korak k (re)socializaciji. Najbolj so potrebni pomoči tisti ljudje, ki se ne vključujejo nikamor.
  4. Glede na število potencialnih anketarjev mora društvo narediti načrt , v kolikem času bodo prostovoljci uspeli obiskati vse starejše v lokalnem okolju. V prejšnjih anketah je četrtina anketiranih izjavila, da potrebuje neko vrsto pomoči. Anketar naj bi anketiral maksimalno 40 starejših ljudi. V povprečju bi mu ostalo 10 ljudi, ki bi jih moral periodično obiskovati.
  5. Potencialni anketarji morajo najprej opraviti enodnevni seminar, ki vključuje naslednje vsebine :
    • zakaj prostovoljno delo,
    • psihologija starejših,
    • kako pridobiti starejšega človeka,
    • kako izpolniti anketo,
    • periodični obiski pomoči potrebnih,
    • varovanje osebnih podatkov.

    Anketarji naj bi delali prostovoljno. To seveda ne pomeni, da si morajo sami plačevati stroške, ki nastajajo pri njihovem delu. Letno lahko dobijo nagrado, ki pa ni nujno denarna. Društvo lahko organizira srečanje prostovoljcev, lahko najboljše nagradi s potovanji, plaketami ipd. Pri plačevanju anketiranja moramo biti zelo previdni, če društvo nima stalnega vira financiranja, iz katerega lahko anketarje plačuje. Projekt se lahko sesuje, če zmanjka sredstev za plačevanje prostovoljcev, če jih plačujemo od začetka. Pred začetkom dela morajo anketarji podpisati izjavo o zagotavljanju varovanja osebnih podatkov. Osnutek projekta predvideva, da naj bi anketar obiskoval starejše v svoji neposrednji okolici, ker ga poznajo. Tiste, ki potrebujejo pomoč, naj bi >posvojil< in jih obiskoval v rednih presledkih, ki jih določi sam ali po skupni presoji z anketirancem in koordinatorjem.

    Anketiranje
  6. Vprašalnik je že izdelan in stestiran (priloga). Vsebuje naslednja poglavja:
    • osebne podatke,
    • podatke o zdravstvenem počutju anketiranca,
    • podatke o kakovosti bivanja,
    • podatke o potrebi po pomoči,
    • podatke o druženju in izrabi prostega časa,
    • izjavo o strinjanju anketiranca s tem, da se njegovi podatki vnesejo v računalnik v Društvu upokojencev in da se, če jo potrebuje, zanj poišče pomoč.
  7. Anketar se lahko naprej najavi s kratkim dopisom ali pa pride nenajvaljen. Tu so mnenja deljena. Eni menijo, da ob vnaprejšnji najavi manj starejših odpre vrata, zato raje potrkajo na vrata nenajavljeni. Ob prihodu mora anketar anketirancu razložiti namen ankete in povabiti posameznika ali par k sodelovanju. Na koncu anketiranja mora anketiranec podpisati, da se strinja, da se podatki, ki jih je posredoval, v društvu vnesejo v računalnik in da mu društvo skuša pomagati pri iskanju pomoči. Če anketiranec izpolnjene ankete noče podpisati, je ne vnesemo v računalnik. Anketar po svoji presoji vpiše v anketni list, kdaj je potrebno anketiranca ponovno obiskati. Če bo anketirancu organizirana pomoč, ga mora anketar od časa do časa obiskati in preveriti kvaliteto pomoči. Anketar naj praviloma ne ima več kot 10 oseb, ki jih mora periodično obiskovati (1x tedensko, mesečno, letno). Ime tistih, ki nočejo podpisati ankete, vnese koordinator v poseben seznam in pošlje v času, za katerega meni anketar, da je nujen za ponovni obisk, tega ponovno k anketirancu. V kolikor anketar oceni, da anketiranec nujno potrebuje pomoč, ta pa to odkloni, seznani anketar s primerom pristojno patronažno medicinsko sestro ali socialnega delavca.
  8. Anketar anket ne sme nositi domov, shranjevati se smejo samo v prostorih društva pod posebnimi pogoji.

  9. Koordinator pregleda ankete , prosi za dopolnila pri neizpolnjenih anketah in pregledane ankete vnese v računalnik. Tedensko izpiše za vsakega anketarja seznam tistih oseb, za katerih je anketar zabeležil, da mora iti ponovno na obisk ta teden. Pokliče anketarja, mu da seznam in ga ponovno pošlje na teren.
  10. Društvo mora imeti dovolj zmogljiv računalnik in tiskalnik . Program za vnos in obdelavo smo v prejšnjih projektih izdelali, zdaj ga avtor (podjetje A-soft) daje v najem. Najemnina je mesečna in je odvisna od števila društev, ki program najamejo. Najemnina vključuje začetni in nadaljevalni tečaj učenja programa, montažo programa in vsa morebitna popravila.
  11. Koordinator skupaj z anketarjem pregleda, kakšne potrebe imajo anketiranci. Glede na lastno oceno, katera pomoč bo najbolj učinkovita, jo poskuša organizirati po treh poteh:
    • obvesti Center za socialno delo in/ali patronažno službo,
    • vzpostavi stik z drugimi nevladnimi organizacijami (Karitas, Rdeči križ) ali s šolami (druženje dijakov - prostovoljcev s starejšimi), .
    • skuša organizirati pomoč v lastnih vrstah. Upokojeni obrtniki, vrtnarji, medicinske sestre, učiteljice, vzgojiteljice in drugi bi lahko nudili pomoč starejšim pri drobnih popravilih, pri premagovanju samote, pri gospodinjskih opravilih ... Ta dela niso nujno zastonj - če bo društvo zaračunavalo neprofitne cene, bo to starejšim v olajšanje, društvu pa dodaten vir zaslužka. Seveda je treba tako dejavnost društva legalizirati.

    Društvo lahko ustanovi delavnico za obrtniška dela , najde stare, odslužene stroje, kjer bodo lahko delali ljubitelji in upokojeni obrtniki. Tovrstna aktivnost je zelo pomembna za reaktiviranje starejših moških, zlasti samskih, ločenih in vdovcih, ki so glede zdravja posebej rizična skupina in se praviloma zelo težko vključujejo v aktivnosti društva.

  12. Pred začetkom anketiranja mora koordinator organizirati medijsko kampanjo v vseh lokalnih časopisih, radijskih postajah in TV postajah, da olajša anketarjem delo, pa tudi, da jih lažje najde. Zelo dobro je pritegniti k delu upokojenega novinarja, da prevzame skrb za pravilno interpretacijo projekta in za vzpodbuditev javne razprave o pomenu prostovoljnega dela ter o medsebojni pomoči.
  13. Posebno pozornost mora društvo posvetiti varovanju osebnih podatkov. Društvo mora pred začetkom anketiranja izdelati
    • katalog osebnih podatkov, ki ga mora poslati pristojni službi na Ministrstvu za pravosodje RS
    • pravilnik o varovanju zaupnih in osebnih podatkov ter o varovanju dokumentarnega gradiva (vzorca priložena).

    Koordinator, njegov pomočnik in prostovoljci morajo podpisati izjave o čuvanju osebnih podatkov. Računalnik mora biti v zaklenjenem prostoru, dostop do programa smeta imeti le dve pooblaščeni osebi. Društvo mora sprejeti pravilnik o varovanju osebnih podatkov. Za hranjenje vprašalnikov mora imeti društvo železno omaro.

  14. Razlogi za povezovanje društev v skupne projekte:
    • skupno konkuriranje za nacionalna in mednarodna sredstva je uspešnejše,
    • izobraževanje koordinatorjev in anketarjev, pripravljeno na enem mestu, je cenejše,
    • cena najema računalniškega programa pada s številom vključenih društev,
    • skupaj je lažje doseči spremembe zakonodaje in pravilnikov ter izboljšanje kvalitete dela vladnih organizacij,
    • več ljudi več ve - metodologijo dela je lažje dodeljevati, če je več izkušenj,
    • dokumentacijo, potrebno za delovanje, je moč narediti na enem mestu za vse.
  15. Iskanje sredstev za delo

Sredstva za delo je moč iskati na štirih nivojih:

  • lokalnem,
  • nacionalnem,
  • na ravni povezovanja sosedskih držav
  • v mednarodnem prostoru.

V lokalnem okolju je moč najti sredstva na občinskih razpisih za nevladne organizacije ali pa iskati donatorje. Tretja možnost je pridobivanje lastnih sredstev s članarino in z organizacijo storitvenega servisa za starejše ljudi.

Na nacionalnem nivoju se iščejo sredstva na razpisih ministrstev in drugih večjih blagajn (FIHO, SPIZ, ZZZS, zavarovalnice ...). Na tem nivoju je smiselno, da se več društev poveže v skupen projekt, ker imajo tako večje možnosti za uspeh. Za isti projekt je možno zaprositi sredstva na večih ministrstvih, seveda pa je potrebno prilagoditi projekt zahtevam razpisa.

Evropska unija razpisuje meddržavne projekte med sosedi. V Sloveniji se je trenutno možno vključiti v avstrijsko-slovenske, madžarsko-slovenske in italjansko-slovenske projekte. Pogoj za vključevanje v take projekte je najti partnerja v obmejni regiji pri sosedu.

Na mednarodnem nivoju je povezovanje društev še pomembnejše. Ti razpisi so najzahtevnejši, a so finančno tudi najbolj korektni. Če na razpisu uspeš, dobiš toliko sredstev, za kolikor si zaprosil. Se je pa treba pri izvedbi točno držati predloga projekta in navodil plačnika, sicer lahko sredstva društvo ali zveza društev izgubi. Tu je še pomembneše povezovanje med društvi. Vkolikor društva nimajo izkušenj s pisanjem projektov, se izplača najeti strokovnjaka, ki to zna, ker je od tega, kako je napisan projekt, v veliki meri odvisno, ali boste na razpisu uspeli ali ne.

Za katere dejavnosti projekta so potrebna finančna sredstva?
  1. Za redno mesečno stimulacijo koordinatorja, če hočemo, da bo projekt del trajne dejavnosti društva. Koliko časa dnevno bo koordinator delal v projektu, je odvisno od tega, koliko prostovoljcev bo društvo vključilo v projekt.
  2. za nakup in vzdrževanje računalnika, tiskalnika ter modemske povezave z internetom:
    • plačevati je treba mesečno najemnino za računalniški program, ki vključuje vzdrževanje programa in vsa izobraževanja,
    • koordinatorjem in prostovoljcem je potrebno pokrivati potne stroške - višina teh sredstev je odvisna od tega, kako velik teren pokriva društvo in s kom se društvo povezuje v skupnem projektu.
  3. Za uspeh projekta je dobro, če se zagotovijo sredstva za plačilo dela vodje projektnega sveta, ki lahko veliko pomaga koordinatorju zlasti pri pridobivanju sredstev, če je sredstev dovolj, pa je moč plačevati tudi sejnine. S tem je moč člane projektnega sveta aktivneje vključiti v aktivnosti za pridobivanje sredstev in javno razpoznavnost projekta.
  4. Ker je za dobro pokrivanje terena potrebnih veliko anketarjev, je težko najti sredstva za njihovo redno plačevanje (od ankete ali na uro). Če društvo nima stalnega vira, je smiselno nagrajevanje anketarjev v obliki nagrade enkrat letno ali v obliki letnega srečanja ali izleta. Če so plačevani od ankete, je nevarnost, da jih izgubimo, če kakšno leto ne najdemo dovolj sredstev.
  5. V mednarodnih projektih je moč dobiti sredstva tudi za najem prostorov, npr. za delavnico ali organizacijo lastnega servisa.

 

NEKAJ UGOTOVITEV O STANJU IN POTREBAH STAREJŠIH LJUDI

Angelca Žiberna (ZDUS)


Izobrazba starejših

38 % starejših ima le osnovna šolo

51 % srednjo ali poklicno šolo

10 % višjo in visoko šolo

Ta generacija spada v čas, ko Slovenija ni bila ekonomsko, industrijsko in družbeno razvita in ljudje niso imeli možnosti izobraževanja. Prav tako ni bilo delovnih mest, zato se je 85 % ljudi ukvarjalo s poljedelstvom. Posledično ta generacija živi z manjšimi pokojninami:

31 % je oseb s pokojnino do 100.000 SIT,

58 % ima starostno pokojnino,

18 % invalidsko pokojnino,

14 % družinsko pokojnino,

3 % vdovsko pokojnino,

3 % državno pokojnino,

1 % kmečko pokojnino.

22,5 % starejših meni, da se jim je življenjski standard po upokojitvi poslabšal.

Kje živijo?

31 % en človek,

42,5 % dva starejša (mož in žena),

4,7 % v domovih starejših občanov,

21,8 % skupaj z mladimi družinami (največ na podeželju, manj v mestih).

Kakšno pomoč potrebujejo?

28,6 % pomoč na domu potrebuje,

16,6 % želi v dom starejših,

3 % v dnevnem centru,

28,6 % želi živeti doma,

23,2 % nista opredeljena,

34,5 % nasvet in pomoč pri reševanju vsakodnevnih težav,

34,5 % zdravstveno nego in storitve na domu,

31,4 % obisk patronažne sestre na domu,

31.2 % druženje, obisk prostovoljcev na domu,

25,9 % čiščenje na domu,

25,8 % pomoč pri nujnih opravilih izven doma,

24 ,5 % prehrano na domu,

18,5 % pomoč pri nakupih,

11.8 % priprava kurjave,

11,3 % urejanje vrta,

7,5 % pomoč pri gospodinjskih opravilih ter pripravi prehrane doma.

Kar 89 % jih meni, da so aktivni in da koristno preživljajo svoj prosti čas. Največ jih meni, da je pomoč mladim, zlasti vnukom najbolj pomembno dejanje. 6,4 % pa jih meni, da ne preživljajo prostega časa kakovostno.

Kje želijo biti aktivni ?

29,9 % v društvih upokojencev,

33 % druženje z otroki,

27 % pomoč starejšim, bolnim.

Predlagani projekt je pomemben kot dopolnilno delovanje civilne družbe vladnim aktivnostim v smislu plodnega povezovanja vladne in nevladne iniciative. V smislu vključevanja marginaliziranih skupin ima projekt dvojni pomen: v njem nameravamo reaktivirati starejše za pomoč sovrstnikom ter z zbiranjem podatkov o potrebah najrevnejših, osamljenih starejših, zlasti na podeželju organizirati pomoč le-tem.