• ugotavljanja potreb po pomoči starejšim, ki živijo doma,
• organizacijo različnih oblik pomoči in
• spremljanje učinkovitosti pomoči.

• kreiranje baz podatkov o potrebah starejših po pomoči na domu,
• izboljšanje pretoka informacij o pomoči potrebnih med vladnim in nevladnim sektorjem ter s tem izboljšati medsebojno sodelovanje,
• popestritev dejavnosti društev upokojencev s prostovoljnim zbiranjem podatkov,
• povečanjem obsega medsebojne pomoči starejših,
• izboljšanje kvalitete pomoči starejšim na domu,
• povečanje nadzora civilne družbe nad porabo proračunskih sredstev.

• vključili smo nova društva na 7 različnih geografskih območij v Sloveniji (glej prilogo 3),
• ocenili smo pripravljenost starejših za vključevanje v skrb za vrstnike, potrebne pomoči v svojem okolju,
• izdelali smo metodologijo sodelovanja vladnega in nevladnega sektorja pri reševanju problematike posameznih primerov,
• v izdelavi je tudi sistem zagotavljanja medsebojne pomoči v samih društvih, ki naj bi na eni strani vzpodbujal solidarnost med starejšimi, na drugi strani pa nudil starejšim, ki so pripravljeni nuditi laično pomoč, možnost dodatnega zaslužka,
• predstavnike društev smo pričeli računalniško izobraževati za vnos podatkov in njihovo obdelavo ter za spremljanje dogajanj na terenu, to je sprotno ugotavljanje novih potreb,
• poteka tudi izdelava metodologije varovanja osebnih podatkov ter
• ocenitev pripravljenost lokalnih skupnosti za sofinanciranje tovrstnih projektov.

• organiziralo obisk vseh krajanov, starejših od 69 let,
• ugotovilo potrebe po vseh vrstah pomoči na domu in kdo to pomoč že dobiva,
• posredovalo podatke o potrebah pristojnim službam (občina, patronažna služba lokalnega zdravstvenega doma, Center za socialno delo, Zavod za pomoč na domu, privatne organizacije, ki organizirajo pomoč na domu in druge nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s tem),
• skušalo organizirati pomoč vrstnikom v okviru društva (druženje, svetovanje, različne vrste laične pomoči), ki je lahko popolnoma na prostovoljni bazi ali pa skuša društvo organizirati lastni servis
• z rednimi obiski prostovoljcev pri tistih, ki so izjavili, da potrebujejo pomoč in jo tudi dobijo, skušalo spremljati kvaliteto pomoči in zadovoljstvo uporabnikov,
• s podatki, ki jih bo zbralo, skušalo vplivati na občinsko in nacionalno politiko pomoči starejšim na domu.

1. Imeti mora Komisijo za socialne zadeve, ki želi razširiti aktivnosti društva na vzpostavitev medsebojne pomoči. Če te nima, mora za namene projekta ustanoviti Projektni svet, ki bo vodil projekt. Naloge projektnega sveta (komisije) so:
• seznaniti lokalno javnost z namenom projekta,
• pomagati koordinatorju motivirati prostovoljce,
• pomagati koordinatorju pri navezavi in vzdrževanju aktivnih stikov z drugimi organizacijami v lokalni skupnosti, ki nudijo pomoč starejšim,
• spremljati učinkovitost projekta,
• iskati sredstva za delovanje projekta,
• se povezovati z drugimi društvi, ki delajo enak ali podoben projekt,
• nadzorovati porabo sredstev,
• periodično predstavljati dosežke projekta v občinskem svetu.
2. Projektni svet (komisija) mora najti zagnanega človeka, ki bo koordinator vseh aktivnosti. Njegove zadolžitve bodo naslednje:
• raziskati, kakšne oblike pomoči na domu v občini že delujejo, navezati stike s patronažno službo, Centrom za socialno delo, občinskimi uradniki, zadolženimi za to delo in privatnimi organizacijami, ki opravljajo to delo,
• najti prostovoljce med člani društva,
• organizirati tečaj za prostovoljce,
• v okviru tečaja poučiti prostovoljce o anketiranju in razdeliti ankete,
• pregledati izpolnjenost anket, vnese podatke,
• skrbeti za tajnost podatkov,
• informirati vladne in nevladne službe o potrebah,
• povezati vse, ki se v občini ukvarjajo s pomočjo starejšim na domu, v lokalno akcijsko skupino, ki se ob primerih, ki potrebujejo interdisciplinarno pomoč, posvetuje, kako jo zagotoviti,
• organizirati interno pomoč v okviru društva,
• pripravljati periodična poročila za društvo,
• skrbeti za redne obiske prostovoljcev pri tistih starejših, ki potrebujejo pomoč,
• se povezovati s koordinatorji v drugih društvih v skupni projekt.

Koordinator je ključna oseba v projektu , zato mora biti vsaj delno nagrajen. Projekt zahteva profesionalno delo, ki ne sme biti odvisno od dobre volje koordinatorja. Društvo naj najde tudi pomočnika koordinatorja, ki bo vodil projekt, če koordinator zboli ali je odsoten. Preden začne delati, mora koordinator (in njegov pomočnik) opraviti tečaj iz vodenja projekta, ki vsebuje naslednje vsebine:

• psihologija prostovoljca,
• psihologija starejšega človeka,
• kako reševati konflikte,
• osnove o anketah in anketiranju,
• možnosti in oblike državne pomoči starejšim ljudem,
• kako in kje pridobivati sredstva za delo,
• varovanje osebnih podatkov,
• možnosti organizacije pomoči v okviru nevladne organizacije,
• računalniški tečaj uporabe programa za vnos in obdelavo podatkov,
• lobiranje,
• kako pridobiti medijsko podporo projektu.
Društvo mora od lokalnih oblasti pridobiti seznam prebivalcev, starejših od 69 let . Pomoč nikakor ne sme zajeti samo članov društva. Kdor se včlani v društvo, je že naredil en korak k (re)socializaciji. Najbolj so potrebni pomoči tisti ljudje, ki se ne vključujejo nikamor.

Glede na število potencialnih anketarjev mora društvo narediti načrt , v kolikem času bodo prostovoljci uspeli obiskati vse starejše v lokalnem okolju. V prejšnjih anketah je četrtina anketiranih izjavila, da potrebuje neko vrsto pomoči. Anketar naj bi anketiral maksimalno 40 starejših ljudi. V povprečju bi mu ostalo 10 ljudi, ki bi jih moral periodično obiskovati.
Potencialni anketarji morajo najprej opraviti enodnevni seminar, ki vključuje naslednje vsebine :
• zakaj prostovoljno delo,
• psihologija starejših,
• kako pridobiti starejšega človeka,
• kako izpolniti anketo,
• periodični obiski pomoči potrebnih,
• varovanje osebnih podatkov.
Anketarji naj bi delali prostovoljno. To seveda ne pomeni, da si morajo sami plačevati stroške, ki nastajajo pri njihovem delu. Letno lahko dobijo nagrado, ki pa ni nujno denarna. Društvo lahko organizira srečanje prostovoljcev, lahko najboljše nagradi s potovanji, plaketami ipd. Pri plačevanju anketiranja moramo biti zelo previdni, če društvo nima stalnega vira financiranja, iz katerega lahko anketarje plačuje. Projekt se lahko sesuje, če zmanjka sredstev za plačevanje prostovoljcev, če jih plačujemo od začetka. Pred začetkom dela morajo anketarji podpisati izjavo o zagotavljanju varovanja osebnih podatkov. Osnutek projekta predvideva, da naj bi anketar obiskoval starejše v svoji neposrednji okolici, ker ga poznajo. Tiste, ki potrebujejo pomoč, naj bi >posvojil< in jih obiskoval v rednih presledkih, ki jih določi sam ali po skupni presoji z anketirancem in koordinatorjem.
Anketiranje
Vprašalnik je že izdelan in stestiran (priloga). Vsebuje naslednja poglavja:
• osebne podatke,
• podatke o zdravstvenem počutju anketiranca,
• podatke o kakovosti bivanja,
• podatke o potrebi po pomoči,
• podatke o druženju in izrabi prostega časa,
• izjavo o strinjanju anketiranca s tem, da se njegovi podatki vnesejo v računalnik v Društvu upokojencev in da se, če jo potrebuje, zanj poišče pomoč.
Anketar se lahko naprej najavi s kratkim dopisom ali pa pride nenajvaljen. Tu so mnenja deljena. Eni menijo, da ob vnaprejšnji najavi manj starejših odpre vrata, zato raje potrkajo na vrata nenajavljeni. Ob prihodu mora anketar anketirancu razložiti namen ankete in povabiti posameznika ali par k sodelovanju. Na koncu anketiranja mora anketiranec podpisati, da se strinja, da se podatki, ki jih je posredoval, v društvu vnesejo v računalnik in da mu društvo skuša pomagati pri iskanju pomoči. Če anketiranec izpolnjene ankete noče podpisati, je ne vnesemo v računalnik. Anketar po svoji presoji vpiše v anketni list, kdaj je potrebno anketiranca ponovno obiskati. Če bo anketirancu organizirana pomoč, ga mora anketar od časa do časa obiskati in preveriti kvaliteto pomoči. Anketar naj praviloma ne ima več kot 10 oseb, ki jih mora periodično obiskovati (1x tedensko, mesečno, letno). Ime tistih, ki nočejo podpisati ankete, vnese koordinator v poseben seznam in pošlje v času, za katerega meni anketar, da je nujen za ponovni obisk, tega ponovno k anketirancu. V kolikor anketar oceni, da anketiranec nujno potrebuje pomoč, ta pa to odkloni, seznani anketar s primerom pristojno patronažno medicinsko sestro ali socialnega delavca.
Anketar anket ne sme nositi domov, shranjevati se smejo samo v prostorih društva pod posebnimi pogoji.
Koordinator pregleda ankete , prosi za dopolnila pri neizpolnjenih anketah in pregledane ankete vnese v računalnik. Tedensko izpiše za vsakega anketarja seznam tistih oseb, za katerih je anketar zabeležil, da mora iti ponovno na obisk ta teden. Pokliče anketarja, mu da seznam in ga ponovno pošlje na teren.
Društvo mora imeti dovolj zmogljiv računalnik in tiskalnik . Program za vnos in obdelavo smo v prejšnjih projektih izdelali, zdaj ga avtor (podjetje A-soft) daje v najem. Najemnina je mesečna in je odvisna od števila društev, ki program najamejo. Najemnina vključuje začetni in nadaljevalni tečaj učenja programa, montažo programa in vsa morebitna popravila.
Koordinator skupaj z anketarjem pregleda, kakšne potrebe imajo anketiranci. Glede na lastno oceno, katera pomoč bo najbolj učinkovita, jo poskuša organizirati po treh poteh:
• obvesti Center za socialno delo in/ali patronažno službo,
• vzpostavi stik z drugimi nevladnimi organizacijami (Karitas, Rdeči križ) ali s šolami (druženje dijakov - prostovoljcev s starejšimi), .
• skuša organizirati pomoč v lastnih vrstah. Upokojeni obrtniki, vrtnarji, medicinske sestre, učiteljice, vzgojiteljice in drugi bi lahko nudili pomoč starejšim pri drobnih popravilih, pri premagovanju samote, pri gospodinjskih opravilih ... Ta dela niso nujno zastonj - če bo društvo zaračunavalo neprofitne cene, bo to starejšim v olajšanje, društvu pa dodaten vir zaslužka. Seveda je treba tako dejavnost društva legalizirati.
Društvo lahko ustanovi delavnico za obrtniška dela , najde stare, odslužene stroje, kjer bodo lahko delali ljubitelji in upokojeni obrtniki. Tovrstna aktivnost je zelo pomembna za reaktiviranje starejših moških, zlasti samskih, ločenih in vdovcih, ki so glede zdravja posebej rizična skupina in se praviloma zelo težko vključujejo v aktivnosti društva.
Pred začetkom anketiranja mora koordinator organizirati medijsko kampanjo v vseh lokalnih časopisih, radijskih postajah in TV postajah, da olajša anketarjem delo, pa tudi, da jih lažje najde. Zelo dobro je pritegniti k delu upokojenega novinarja, da prevzame skrb za pravilno interpretacijo projekta in za vzpodbuditev javne razprave o pomenu prostovoljnega dela ter o medsebojni pomoči.
Posebno pozornost mora društvo posvetiti varovanju osebnih podatkov. Društvo mora pred začetkom anketiranja izdelati
• katalog osebnih podatkov, ki ga mora poslati pristojni službi na Ministrstvu za pravosodje RS
• pravilnik o varovanju zaupnih in osebnih podatkov ter o varovanju dokumentarnega gradiva (vzorca priložena).
Koordinator, njegov pomočnik in prostovoljci morajo podpisati izjave o čuvanju osebnih podatkov. Računalnik mora biti v zaklenjenem prostoru, dostop do programa smeta imeti le dve pooblaščeni osebi. Društvo mora sprejeti pravilnik o varovanju osebnih podatkov. Za hranjenje vprašalnikov mora imeti društvo železno omaro.
Razlogi za povezovanje društev v skupne projekte:
• skupno konkuriranje za nacionalna in mednarodna sredstva je uspešnejše,
• izobraževanje koordinatorjev in anketarjev, pripravljeno na enem mestu, je cenejše,
• cena najema računalniškega programa pada s številom vključenih društev,
• skupaj je lažje doseči spremembe zakonodaje in pravilnikov ter izboljšanje kvalitete dela vladnih organizacij,
• več ljudi več ve - metodologijo dela je lažje dodeljevati, če je več izkušenj,
• dokumentacijo, potrebno za delovanje, je moč narediti na enem mestu za vse.
Iskanje sredstev za delo

Sredstva za delo je moč iskati na štirih nivojih:

V lokalnem okolju je moč najti sredstva na občinskih razpisih za nevladne organizacije ali pa iskati donatorje. Tretja možnost je pridobivanje lastnih sredstev s članarino in z organizacijo storitvenega servisa za starejše ljudi.

Na nacionalnem nivoju se iščejo sredstva na razpisih ministrstev in drugih večjih blagajn (FIHO, SPIZ, ZZZS, zavarovalnice ...). Na tem nivoju je smiselno, da se več društev poveže v skupen projekt, ker imajo tako večje možnosti za uspeh. Za isti projekt je možno zaprositi sredstva na večih ministrstvih, seveda pa je potrebno prilagoditi projekt zahtevam razpisa.

Evropska unija razpisuje meddržavne projekte med sosedi. V Sloveniji se je trenutno možno vključiti v avstrijsko-slovenske, madžarsko-slovenske in italjansko-slovenske projekte. Pogoj za vključevanje v take projekte je najti partnerja v obmejni regiji pri sosedu.

Na mednarodnem nivoju je povezovanje društev še pomembnejše. Ti razpisi so najzahtevnejši, a so finančno tudi najbolj korektni. Če na razpisu uspeš, dobiš toliko sredstev, za kolikor si zaprosil. Se je pa treba pri izvedbi točno držati predloga projekta in navodil plačnika, sicer lahko sredstva društvo ali zveza društev izgubi. Tu je še pomembneše povezovanje med društvi. Vkolikor društva nimajo izkušenj s pisanjem projektov, se izplača najeti strokovnjaka, ki to zna, ker je od tega, kako je napisan projekt, v veliki meri odvisno, ali boste na razpisu uspeli ali ne.

1. Za redno mesečno stimulacijo koordinatorja, če hočemo, da bo projekt del trajne dejavnosti društva. Koliko časa dnevno bo koordinator delal v projektu, je odvisno od tega, koliko prostovoljcev bo društvo vključilo v projekt.
za nakup in vzdrževanje računalnika, tiskalnika ter modemske povezave z internetom:
• plačevati je treba mesečno najemnino za računalniški program, ki vključuje vzdrževanje programa in vsa izobraževanja,
• koordinatorjem in prostovoljcem je potrebno pokrivati potne stroške - višina teh sredstev je odvisna od tega, kako velik teren pokriva društvo in s kom se društvo povezuje v skupnem projektu.
Za uspeh projekta je dobro, če se zagotovijo sredstva za plačilo dela vodje projektnega sveta, ki lahko veliko pomaga koordinatorju zlasti pri pridobivanju sredstev, če je sredstev dovolj, pa je moč plačevati tudi sejnine. S tem je moč člane projektnega sveta aktivneje vključiti v aktivnosti za pridobivanje sredstev in javno razpoznavnost projekta.
Ker je za dobro pokrivanje terena potrebnih veliko anketarjev, je težko najti sredstva za njihovo redno plačevanje (od ankete ali na uro). Če društvo nima stalnega vira, je smiselno nagrajevanje anketarjev v obliki nagrade enkrat letno ali v obliki letnega srečanja ali izleta. Če so plačevani od ankete, je nevarnost, da jih izgubimo, če kakšno leto ne najdemo dovolj sredstev.
V mednarodnih projektih je moč dobiti sredstva tudi za najem prostorov, npr. za delavnico ali organizacijo lastnega servisa.